REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prva kitajska vizija nadzora nad orožjem: Kaj piše v »beli knjigi« Pekinga

Prva kitajska vizija nadzora nad orožjem: Kaj piše v »beli knjigi« PekingaZ novim dokumentom Kitajska jasno nasprotuje zlorabi koncepta nacionalne varnosti in ukrepov za nadzor izvoza ter uvedbi omejitev pravice držav v razvoju do miroljubne uporabe tehnologije. Vir: X, posnetek zaslona

Informacijski urad kitajskega Državnega sveta je v četrtek objavil belo knjigo z naslovom »Nadzor nad orožjem, razorožitev in neširjenje orožja v novi dobi«.

Bela knjiga kitajske vlade priča o pripravljenosti in volji Ljudske republike Kitajske za mirno reševanje vprašanj, kitajski časopis Global Times pa navaja, da ta dokument v času, ko se obstoječi mednarodni mehanizmi za nadzor nad orožjem soočajo z resnimi izzivi, prinaša pozitivno energijo v globalni proces nadzora nad orožjem in preprečevanja širjenja orožja ter v celoti varuje pravice držav v razvoju.

Z novim dokumentom Kitajska jasno nasprotuje zlorabi koncepta nacionalne varnosti in ukrepov za nadzor izvoza ter vsiljevanja omejitev pravic držav v razvoju do miroljubne uporabe tehnologije.

Nova bela knjiga kitajske vlade ima pet poglavij: »Mračna resničnost: mednarodna varnost in nadzor nad orožjem«, »Stališča in politike: kitajski nadzor nad orožjem v novi dobi«, »Konstruktivna vloga pri mednarodnem nadzoru nad orožjem«, »Vodenje upravljanja mednarodne varnosti na novih področjih« in »Krepitev mednarodnega sodelovanja pri neširjenju orožja in miroljubni uporabi znanosti in tehnologije«.

Dokument poudarja tudi, da Kitajska ne predvideva, da bo prva uporabila jedrsko orožje, temveč da njena jedrska strategija temelji na samoobrambi.

Besedilo navaja, da je bila Kitajska v določenem zgodovinskem trenutku prisiljena sprejeti strateško odločitev o razvoju jedrskega orožja, da bi se spopadla z jedrskimi grožnjami in izsiljevanjem, prekinila obstoječi jedrski monopol in preprečila jedrske vojne.

Kitajsko jedrsko orožje, kot je poudarjeno, ni namenjeno ogrožanju drugih držav, temveč služi izključno obrambi in samozaščiti.

Kitajska ni nikoli uporabila jedrskega orožja kot sredstva grožnje, niti ga ni nikoli namestila zunaj svojega ozemlja, niti nobeni državi ni zagotovila jedrskega dežnika.

»Tako med hladno vojno, ko se je soočala z jedrskimi grožnjami in izsiljevanjem, kot danes, v kompleksnem mednarodnem varnostnem okolju z naraščajočimi strateškimi tveganji, Kitajska dosledno sledi politiki, da prva ne uporabi jedrskega orožja, odločno zagovarja strategijo jedrske samoobrambe in modernizacijo svojih jedrskih sil, da bi zaščitila lastno strateško varnost in splošno globalno strateško stabilnost,« navaja »Global Times«.

V beli knjigi je navedeno, da tudi Kitajska razvija raketne tehnologije izključno za samoobrambo ter da ima Kitajska ogromno ozemlje in se sooča s kompleksnimi in spreminjajočimi se varnostnimi grožnjami.

»Da bi zaščitila svojo varnost in suverenost ter odvrnila morebitne vojne, potrebuje sodobno vojaško opremo, prilagojeno razmeram in potrebam.

Razvoj kitajskih raketnih tehnologij in protiraketne obrambe ni usmerjen proti nobeni državi ali regiji,« poudarja »Global Times«, ki povzema teze iz omenjenega dokumenta.

Kitajska je objavila beli knjigi o nadzoru orožja že leta 1995 in 2005.

Zahod pod taktirko ZDA hujska Tokio na spopad s Kitajsko, s tem pa poslabšuje razmere v Aziji. Vir: Posnetek zaslona, SCMP

»Global Times« v tem najnovejšem dokumentu izpostavlja nove podrobnosti in navaja, da lahko prvič beremo kitajsko vizijo nadzora orožja – pravičnost, sodelovanje, ravnovesje in učinkovitost – s poudarkom na ravnovesju pravic in obveznosti.

Analitiki navajajo, da Kitajska s tem dokumentom prvič posebej obravnava mednarodno upravljanje varnosti na novih področjih, kot so vesolje, kibernetski prostor in umetna inteligenca, ter da se Peking s tem dokumentom zavzema za krepitev globalnega sistema upravljanja, ki upošteva stališča in interese držav v razvoju.

Poleg tega je v dokumentu poudarjeno, da je Kitajska vedno kazala največjo zadržanost glede obsega in razvoja svojega jedrskega orožja ter da nikoli ni in ne bo nikoli, kot dobesedno piše, sodelovala v oboroževalni tekmi glede financ, količine ali obsega svojega jedrskega arzenala.

»Da bi Kitajska pokazala svojo odločenost, da se izogne ​​jedrski oboroževalni tekmi, je izvedla najmanj jedrskih poskusov med vsemi jedrskimi silami in zaprla raziskovalne in proizvodne centre za jedrsko orožje v regijah Chongqing in Qinghai,« poroča kitajski časnik.

V poglavju »Konstruktivna vloga pri mednarodnem nadzoru orožja« omenjena bela knjiga poziva Japonsko, naj popolnoma uniči kemično orožje, ki ga je »zapustila na kitajskem ozemlju«.

Med drugo svetovno vojno je japonska vojska kršila mednarodno pravo, saj je množično uporabljala kemično orožje na Kitajskem.

Zabeleženih je bilo 1791 primerov uporabe z natančnimi datumi, lokacijami in podatki o žrtvah.

Zaradi posledic je umrlo več kot 200.000 ljudi.

Po kapitulaciji je Japonska na Kitajskem zapustila velike količine kemičnega orožja in poskušala prikriti zločine.

Od takrat je zapuščeno kemično orožje povzročilo več kot 2000 zastrupitev in predstavlja resno grožnjo za življenje ljudi, premoženje in okolje, poroča »Global Times«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke