REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska vrnila udarec, ameriški imperij na kolenih: Trumpove carine šle rakom žvižgat

Kitajska vrnila udarec, ameriški imperij na kolenih: Trumpove carine šle rakom žvižgatDiplomatska strategija se razlikuje od vojaške strategije. General si prizadeva za odločilno zmago z uničenjem in poniževanjem nasprotnikove volje. Diplomat si prizadeva za relativno prednost z dvoumnostjo, ohranjanjem možnosti in obvladovanjem zaznav. Vir: Posnetek zaslona, X

Trump je kljub dogovorjenemu 90-dnevnemu premirju v carinski vojni s Kitajsko prekršil dogovor in pričel ponovno uvajati omejevalne ukrepe proti Kitajski, nato pa takoj dobil hud protiudarec v obliki prepovedi izvoza redkih zemljin.

Nato tudi po treh krogih pogajanj med Kitajsko in ZDA v Ženevi, Londonu in Stockholmu Washingtonu ni uspelo prisiliti Pekinga k popuščanju.

Trump je v šoku in zdaj jokca prek družbenih omrežjih:

Stališče kitajske vlade do tega vprašanja je jasno: od ZDA zahteva, da kitajskim podjetjem zagotovijo pošteno, odprto in nediskriminatorno tržno okolje, piše profesor Kitajske univerze za politične vede in pravo Kong Qingjiang.

Po napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA od prihodnjega meseca uvedle dodatne 100-odstotne carine na uvoz iz Kitajske in omejile izvoz programske opreme strateškega pomena, ter po odpovedi srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu APEC v Južni Koreji Peking neuradno poudarja, da se sedanja predsedniška administracija v Beli hiši sooča z vse večjimi težavami doma in v tujini.

Trump je v petek zjutraj v objavi na družbenih omrežjih zagrozil z uvedbo »zajetnih« novih carin.

»Ena od politik, o kateri trenutno razmišljamo, je močno zvišanje carin za kitajske izdelke, ki vstopajo v ZDA,« je prej zapisal Trump, razkačen zaradi kitajske odločitve, da uvede nadzor nad izvozom in predelavo redkih zemeljin.

Trump je zagrozil, da Washington resno razmišlja tudi o številnih drugih protiukrepih.

Kitajska kritizira tudi ameriški načrt za omejitev letov kitajskih letalskih prevoznikov nad Rusijo. Trump je namreč predlagal prepoved kitajskim letalskim družbam uporabe ruskega zračnega prostora za lete v ZDA. Trump trdi, da to daje kitajskim letalskim družbam nepošteno prednost.

Namesto da bi grozile Kitajski, bi morale ZDA normalizirati odnose z Moskvo, je Beli hiši sporočil Peking.

Kitajska je hitro dojela Trumpovo logiko trgovinske vojne: »Mi (Američani) vam lahko zaračunamo visoke carine, vi pa nam ne.«

In nanjo odgovorila s kančkom cinizma, po znanem stereotipnem kopitu: »Kopiraj. Prilepi. Pošlji.«

Peking torej ni stopnjeval carinske vojne, temveč jo je le zrcalil. »Popolnoma enaka struktura, popolnoma enake pristojbine, popolnoma isti datum, saj nič ne prizadene narcisa tako kot to, da se z njim ravna natanko tako, kot on ravna z drugimi. To ni diplomacija. To je psihološka vojna prek Excela«, se je politiki ameriškega voditelja posmehnila ena od komentatork na družbenem omrežju X.

V neuradnem odzivu na sporne poteze ameriškega predsednika časnik »China Daily«, izpod peresa Kong Qingjianga, profesorja na Kitajski univerzi za politične vede in pravo, navaja, da so ameriški borzni trgi po Trumpovi napovedi uvedbe recipročnih carin že zabeležili najhujši enodnevni padec.

Diplomatska strategija se razlikuje od vojaške strategije. General si prizadeva za odločilno zmago z uničenjem in poniževanjem nasprotnikove volje. Diplomat si prizadeva za relativno prednost z dvoumnostjo, ohranjanjem možnosti in obvladovanjem zaznav.

V središču diplomatske strategije Pekinga je namreč odvračanje. To vidimo v kitajski napovedi glede redkih zemljin.

Peking ne ustvarja pomanjkanja ponudbe, temveč negotovost glede dostopa do redkih zemljin, ki so ključne za številne industrije. In ta negotovost daje odvračilu moč.

Diplomatska strategija se razlikuje od vojaške strategije. General si prizadeva za odločilno zmago z uničenjem in poniževanjem nasprotnikove volje.

Diplomat si prizadeva za relativno prednost z dvoumnostjo, ohranjanjem možnosti in obvladovanjem zaznav.

»Medtem ko se vrhovno sodišče ZDA pripravlja na pregled zakonitosti vodilnega programa Bele hiše ‘Recipročni carinski program’, se sedanja ameriška administracija sooča z vse večjimi težavami tako doma kot v tujini. Odločitev ameriškega pritožbenega sodišča za zvezno okrožje konec avgusta je ugotovila, da carinski program presega predsednikova pooblastila v skladu z Zakonom o mednarodnih izrednih ekonomskih pooblastilih (International Emergency Economic Powers Act).

Ta odločitev je, čeprav je začano suspendirana vrgla resno senco dvoma na trgovinsko agendo Trumpove administracije. Program, ki je bil uveden v začetku letošnjega leta (podporniki so ga poimenovali 'carine Dneva osvoboditve'), je sprožil proteste po vsej državi in ​​spodbudil vsaj 12 ameriških zveznih držav in številna mala podjetja k vložitvi tožb proti programu.

Pričakuje se, da bo vrhovno sodišče primer obravnavalo novembra,« je poudaril profesor Kong.

Ugotavlja, da je ta sodba omenjenega ameriškega sodišča udarec za sedanjo administracijo v Beli hiši, ki je od prihoda na oblast januarja večkrat »razširila uporabo izvršilnih pooblastil, pri čemer je zaobšla mehanizme nadzora in ravnotežja, kar zdaj neposredno grajano s strani ameriškega sodstva.«

Na mednarodni ravni je enostranska uvedba carin naletela na ostro nasprotovanje glavnih trgovinskih partneric, vključno s Kitajsko in Evropsko unijo.

Kung opozarja, da je »vzajemni« okvir večino ameriških trgovinskih partneric prisilil, da so bodisi začele pogajanja bodisi se soočile s kazenskimi carinami, ki jih na splošno razumejo kot kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (STO).

Medtem ameriško gospodarstvo naprej poganja le finančni mehurček, povezan s povezanimi podjetji, ki temeljijo na rasti povpraševanja po umetni inteligenci.

Če ta balon poči, bodo posledice zelo hude...

»Soočene z ameriškimi carinami in prisilnimi ukrepi so številne prizadete države bodisi popustile zahtevam (ameriške) administracije bodisi poiskale pravico pred mehanizmom za reševanje sporov STO, saj se dobro zavedajo, da ameriške carine kršijo pravila te organizacije.Toda Kitajska se je odločno uprla ameriški politiki vzajemnih carin.

Tudi po treh krogih pogajanj med Kitajsko in ZDA v Ženevi, Londonu in Stockholmu Washingtonu ni uspelo prisiliti Pekinga k popuščanju.

Stališče kitajske vlade glede te zadeve je jasno: ZDA morajo zagotoviti pravično, odprto in nediskriminatorno tržno okolje za kitajska podjetja,« navaja profesor Kong.

Ob tem so v ZDA, v ministrstvu za energijo že pred 15 leti (spodaj) opozarjali, da imajo šibkost na področju redkih zemljin. Storili pa niso nič...

In ne pozabimo - prodaja kitajskih avtomobilov je že presegla 50 odstotkov prodaje avtomobilov po vsem svetu...

V njihovih tovarnah delajo že sedaj skoraj - zgolj roboti...

Profesor Kong je spomnil, da je kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarilo, da bo Kitajska, če bodo ZDA še naprej uvajale kazenske carine na kitajsko blago, sprejela ustrezne protiukrepe v skladu z zakonom.

»Čeprav je odločitev Zveznega pritožbenega sodišča zadala hud udarec administraciji in jo spravila v zadrego pred mednarodno skupnostjo, je nenamerno okrepila tudi položaj Pekinga med nedavnim četrtim krogom kitajsko-ameriških trgovinskih pogovorov v Madridu.

Pravzaprav je Trumpova administracija že pred četrtim krogom pogovorov kazala znake umika, saj je izgubila velik del svojega pogajalskega vzvoda.

Ena presenetljiva sprememba je bila nenavadna molčečnost ameriških voditeljev pred pogovori – na družbenih omrežjih ni bilo javnih sporočil ali izjav, s katerimi bi pritiskali na Kitajsko. Ta sprememba vedenja odraža subtilno psihološko preobrazbo, ki kaže, da je Bela hiša spoznala, da pritiski prek javnega mnenja ali ostre retorike ne delujejo proti Kitajski, ampak se lahko obrnejo proti njej,« je dejal profesor Kong.

Dodal je, da ima Bela hiša ob soočenju z notranjimi izzivi le eno resnično možnost – umik carin.

»Vendar je ta možnost že pokopana, saj administracija Bele hiše vztraja, da so bila carinska pooblastila zakonito uporabljena za 'zaščito (ameriškega) ljudstva' in ohranitev gospodarske varnosti pred zunanjimi grožnjami.

Ameriške carine torej ostajajo v veljavi. Administracija (Donalda Trumpa) se je zaobljubila, da bo še naprej izvajala politiko vzajemnih carin in sporazumov, doseženih s prizadetimi državami, ter da se bo na odločitev Zveznega pritožbenega sodišča pritožila na vrhovno sodišče.

Končno stališče ameriškega sodnega sistema o tej zadevi še ni znano. Ne glede na izid odločitve vrhovnega sodišča si bomo sedanjo ameriško administracijo zagotovo zapomnili kot uničevalko multilateralnega trgovinskega sistema,« je sklenil profesor Kong.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke