REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemški mediji analizirajo zračno obrambo: »Gepardi« in droni Kijevu, kaj pa je nam ostalo

Nemški mediji analizirajo zračno obrambo: »Gepardi« in droni Kijevu, kaj pa je nam ostaloNa višku iskanja »ruskih dronov« na nebu in zaprtju letališč se nemški mediji sprašujejo, s čim bi se Bundeswehr branil – a da niso pregrešno drage rakete. Vir: Posnetek zaslona, X

Tako kot smo nekoč spremljali množično histerijo zaradi lovljenja kitajskih balonov na ameriškem in kanadskem nebu, zdaj Evropejce pretresa dron-mrzlica, zaradi katere se zapirajo letališča, sklicujejo nujni sestanki in manjši vrhi Nata po 4. členu, medtem ko politiki brez dokazov in preiskav s prstom kažejo na Rusijo in natolcujejo, da so droni - ruski.

Američani so se ob svoji »kitajski grožnji« primirili približno takrat, ko so na helijev balon, vreden manj kot sto dolarjev, ki je pobegnil skupini navdušencev nad piko baloni, izstrelili raketo, za katero se sumi, da je vredna najmanj 400.000 dolarjev.

Ker je tedaj absurd ameriških groženj Kitajski, zaradi katere je Joe Biden izredno nagovoril ljudstvo in pozval Peking k odgovornosti ter na široko govoričil o kitajskih vohunskih balonih – postal ne le huronsko smešen, ampak tudi pregrešno drag.

Podobnemu podvigu smo bili priča v začetku septembra na Poljskem, ko so letala Nata sestrelila štiri od 19 »ruskih bojnih brezpilotnih letal«, kot je bilo objavljeno o tej »junaški« bitki v zraku.

Kasneje se je izkazalo, da brezpilotna letala niso bila oborožena. In da ruska brezpilotna letala nimajo takšnega dosega.

In da je poljsko hišo, ki naj bi jo napadel »ruski brezpilotni letalnik«, v resnici zadela poljska vojaška raketa.

Moskva je, tako kot je nekoč storil tudi Peking v primeru balona, ​​vztrajno zanikala, da stoji za roji brezpilotnih letal, in zahtevala dokaze, ki jih nihče niti ni predstavil, saj nihče ni niti slišal, kaj je imela za povedati.

Najbrž so stroški te odbite operacije zaveznike Nata spodbudili k premisleku, tako kot so svojčas Američane glede balonov v zraku.

Koliko stane ena raketa, na primer tista, ki je padla na hišo zakonskega para na Poljskem, ki je dolga tri metre in težka približno 150 kilogramov, in koliko stane neoborožen dron. In koliko stane dvig poljskih letal F-16, nizozemskih letal F-35, italijanskih in nemških letal ter tankerjev Nata (kot jih je naštel Mark Rutte, generalni sekretar Nata), ki so sodelovali v spektakularni vojaški operaciji sestrelitve neoboroženih dronov na Poljskem, ki je privedla do poraza 15:4 v korist dronov.

Drama z droni v Nemčiji se bliža točki absurda, ki so jo dosegli Američani, ko so z raketo sestrelili piko balon: Nemci so letališče v Münchnu zaprli zaradi nevarnih dronov, seveda ruskih, za katere se je že naslednji dan izkazalo, da jih je v višine nemškega neba poslal navdušeni 41-letni Hrvat, ki je kupil dron in ga želel takoj preizkusiti, kot poročajo mediji v tej zahodnoevropski državi.

Ponosnemu lastniku drona zdaj grozi globa najmanj 10.000 evrov.

Poleg tega, kot poroča »Bild«, so drugi droni najbrž vojaški, toda ne pove katere vojske, a iz povedanega je mogoče sklepati: lokalne, nemške.

Vendar Nemce te dni poleg ljubiteljev dronov muči še nekaj drugega.

Država, ki prednjači v pozivih k oborožitvi in ​​napoveduje rekordno visoke stroške za vojsko, država, ki je človeštvu zapustila grozodejstva iz dveh svetovnih vojn in bi si želela še tretje, te dni premišljuje: ali sploh imamo obrambo pred droni, ne da bi uporabili dragih raket? Za katere se prav tako ne ve, koliko jih sploh ima.

Toda nemški mediji na kratko sklepajo: nimamo jih. Tako piše »Bild«, ki to imenuje za »pomanjkanje zmogljivosti«, podobno analizo pa podaja tudi Deutsche Welle (DW).

»Vsi zaostajamo, ko gre za obrambo pred brezpilotnimi letalniki,« je pred kratkim priznal nemški obrambni minister Boris Pistorius, poroča DW.

Precej nenavadno za države, ki tako pozorno spremljajo in celo aktivno sodelujejo v konfliktu v Ukrajini, »dokler bo potrebno«, in v katerih se brezpilotni letalniki že tri leta uporabljajo kot eno glavnih orodij.

Glede na to, kaj bi Nemci lahko uporabili za ciljanje »ruskih brezpilotnih letalnikov«, DW navaja, da je protiletalski »Skyranger« podjetja »Rheinmetal« boljša rešitev kot draga oprema (letala in rakete).

Bundeswehr je naročil 19 kosov »Skyrangerja«, vendar se bo dobava začela šele leta 2027, medtem ko vojaški strokovnjaki ocenjujejo, da so potrebe veliko večje, zaključujejo nemški mediji.

Obstaja še eno nemško čudežno orožje, protiletalski tank »Gepard«: kot je navedeno v besedilu, ga je Bundeswehr pred nekaj leti umaknil iz uporabe in ga kasneje predal ukrajinskim oboroženim silam, z njim pa se »zelo učinkovito branijo pred napadi ruskih brezpilotnih letalnikov«.

Učinkovitost ukrajinske obrambe je lani dokazal moskovski sejem orožja, kjer je bila razstavljena tudi zasežena zahodna vojaška oprema: »Geparde«, ki niso ostali ujeti v ukrajinskem blatu, so obiskovalci lahko videli tam.

»Deutsche Welle« ob tem pojasnjuje, da se ne splača kopičiti velikih količin brezpilotnih letalnikov, ker se ta tehnika hitro spreminja in napreduje, in nakazuje, da se vojska zato vse bolj obrača k nemškim zagonskim podjetjem na področju umetne inteligence, ki so »prva izbira za to veliko delo«.

Med njimi je podjetje »Helsing« iz Münchna, ustanovljeno leta 2021, »ki je za Ukrajino že izdelalo na tisoče bojnih brezpilotnih letalnikov«.

Medtem ko Nemčija šele začenja nabavljati bojne brezpilotne letalnike, jih ima Kijev že na tisoče, saj jih proizvaja nemško podjetje. In ima tudi obrambo pred njimi – spet po zaslugi Berlina, kakršen koli že je in ne glede na to, kako star je »Gepard«.

Škoda, da v besedilu nemških časnikov ni navedeno, kdo je münchenskemu podjetju plačal tistih nekaj tisoč bojnih dronov za Kijev.

Zelo verjetno je, da taisti, ki jim danes ne uspe pojasniti, zakaj je bilo letališče v Münchnu zaprto in ali so v vojni z »ruskimi droni«, lastno vojsko ali bahatimi državljani Hrvaške.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke