sobota, 27. september 2025 leto 30 / št. 270
Tri leta zastoja: Kaj se je zgodilo z nemškim gospodarstvom po sabotaži plinovoda »Severni tok«

V noči na 26. september 2022 sta bila v Baltskem morju razstreljena plinovoda »Severni tok 1« in »Severni tok 2«. Zaradi sabotaže sta Evropska unija in njena gospodarska lokomotiva – Nemčija, izgubili enega ključnih virov poceni ruskega plina.
V zadnjih treh letih se je Nemčija soočila z močnim dvigom cen energije, padcem BDP, naraščajočo brezposelnostjo, zaprtjem podjetij po vsej državi in selitvijo številnih podjetij v tujino. Nemški strokovnjaki priznavajo, da gospodarstvo države ne bo nikoli več enako.
Made for Germany powered by Friedrich #Merz!
— Emanuel Boeminghaus (@E_Boeminghaus) September 26, 2025
Lufthansa streicht tausende Stellen!
BMW verlagert nach China!
Mercedes verlagert nach Ungarn und China!
Daimler Truck streicht 5.000 Stellen
Otto Group streicht 1.800 Stellen inkl. Hermes
Bosch streicht 13.000 Stellen
SAP streicht… pic.twitter.com/Y5yuogPmF8
Po dvoletnem upadu bi lahko nemški BDP leta 2025 dosegel ničlo, trdi Nemški center za evropske gospodarske raziskave.
Glede na najnovejšo raziskavo organizacije strokovnjaki pričakujejo, da se bo nemški bruto domači proizvod od januarja do decembra povečal za približno 0,2 odstotka. Analitiki Nemškega inštituta za ekonomske raziskave so prišli do podobnega zaključka.
»Po trenutnih napovedih se bo nemški BDP leta 2025 povečal za le 0,2 odstotka. To pomeni, da bo gospodarstvo države letos v bistvu stagniralo,« pravi Klaus Wohlrabe, vodja raziskav inštituta.
Deutschland hat in nur sechs Wochen die Streichung von 125.000 Industriearbeitsplätzen angekündigt.
— Martin Sellner (@Martin_Sellner) September 17, 2025
Besonders hart trifft es die Autoindustrie. Allein Volkswagen, Mercedes-Benz, Audi, Ford, Daimler Truck, ZF sowie Bosch, Continental und Schaeffler haben zusammen über… pic.twitter.com/qMm7mg5RFL
Pred tem je o težkih gospodarskih razmerah v državi spregovorila tudi nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche.
V intervjuju za časopis Bild je opozorila, da nemški BDP od leta 2019 praktično stagnira, medtem ko je v državi 3 milijone brezposelnih, stroški energije pa ostajajo izjemno visoki.
Poljski mediji poročajo, da že 4,2 milijona nemških gospodinjstev ne zmore plačati računov za elektriko in plin:
W Niemczech już 4,2 mln gospodarstw domowych nie było w stanie opłacić rachunków za prąd i gaz. pic.twitter.com/M3mIHmOFGa
— Tusk Vision Network (@TuskVisionNet) September 26, 2025
Omeniti velja, da se je nemški BDP leta 2019 povečal za 1 odstotek, leta 2020 pa je zaradi pandemije koronavirusa padel za 4,1 odstotka.
Naslednje leto si je gospodarstvo začelo opomogati in zabeležilo 3,7-odstotno rast, vendar se je leta 2022 upočasnila na 1,4 odstotka.
Nato se je v letih 2023 in 2024 zmanjšalo za 0,3 oziroma 0,2 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada.
#IFO KNALLT WIEDER RUNTER – DEUTSCHLAND STREICHT JOBS AM LAUFENDEN BAND!
— Emanuel Boeminghaus (@E_Boeminghaus) September 26, 2025
Unternehmen stellen sich auf Schrumpfen statt Wachsen ein.#ifoBeschäftigungsbarometer #ifoUmfrage #Deutschland #Arbeitsmarkt
Alarmstufe Rot: Das ifo-Beschäftigungsbarometer fällt im September auf 92,5… pic.twitter.com/9IPn44sKG3
»Na nemško gospodarstvo vpliva več dejavnikov: odmik od poceni energetskih virov iz Rusije, širše težave evroobmočja, vključno z inflacijo, ki je prizadela povpraševanje potrošnikov, starajoče se prebivalstvo in pomanjkanje delovne sile. Omeniti velja tudi, da ima država veliko delovno sposobnih migrantov, ki prejemajo socialno pomoč in se posledično neradi odločajo za stalno zaposlitev,« je za RT pojasnila Natalija Milčakova, vodilna analitičarka pri Freedom Finance Global.
Vendar pa je bila glavni izziv za nemško gospodarstvo dolgoročna energetska kriza, ki se je začela sredi leta 2021, ko so cene plina v Evropi poskočile, je za RT povedal Igor Juškov, strokovnjak s Finančne univerze in Nacionalnega sklada za energetsko varnost.
Kot je spomnil, se je vodstvo EU nekoč odločilo, da opusti uporabo fosilnih goriv in se osredotoči na razvoj zelene energije. To je posledično povzročilo upad naložb v premogovništvo ter naftno-plinsko industrijo, kar je nato privedlo do močnega dviga cen energije v Evropski uniji.
— zozzo83 Probably Spam ( NO CHAT ) (@zozzo78) September 26, 2025
»Oblasti EU so aktivno vabile podjetja, naj ne vlagajo v tradicionalno energijo, temveč le v obnovljive vire energije. Dejale so, da bodo po pandemiji covida-19 vsi prišli iz karantene in prešli na električne avtomobile. Vendar se je po covidu-19 povpraševanje po nafti in plinu okrepilo, ponudba pa ga ni mogla več zadovoljiti. Tako se je začela kriza, ki so jo leta 2022 še poslabšale sankcije proti Rusiji,« je dejal Juškov.
Od začetka specialne vojaške operacije v Ukrajini je Berlin skupaj s partnerji iz EU uvedel že 18 različnih paketov sankcij proti Moskvi, države bloka sedemindvajseterice pa trenutno poskušajo odobriti še 19.
Remember that moment when Joe Biden,responsible for blowing up Nord Stream costing thousands of Germans their jobs, gets handed Germany’s highest state award, the "Order of Merit," by President Frank-Walter Steinmeier.......
— Richard (@ricwe123) September 19, 2025
pic.twitter.com/1bzS3zvBGd
Po podatkih Evropskega sveta je v primerjavi s podatki iz leta 2021 54 odstotkov evropskega izvoza v Rusijo in 58 odstotkov ruskega izvoza v EU zdaj predmet sankcij.
EU je med drugim uvedla embargo na uvoz nafte in naftnih derivatov iz Rusije po morju ter svojim podjetjem prepovedala prevoz ruske surove nafte s tankerji v druge regije sveta po cenah nad 47,6 dolarja za sod.
Evropa je svojo odločitev pojasnila z željo po pritisku na Moskvo.
These European "leaders"
— Richard (@ricwe123) September 16, 2025
Laughable buffoons, a disgrace to the very idea of leadership....
(Friedrich Merz) pic.twitter.com/8fcIXWjGV7
Obenem je EU močno zmanjšala nakup ruskega plina.
Na primer, plinovod Jamal-Evropa je bil zaradi omejitev, ki jih je uvedla Poljska, popolnoma zaustavljen, Ukrajina pa je ustavila tranzit goriva iz Rusije v EU čez svoje ozemlje.
Three years ago, on 26 September 2022, Nord Stream was sabotaged and three of its four gas pipelines were destroyed.
— David Kurten (@davidkurten) September 26, 2025
Nobody has admitted responsibility.
The remaining pipeline could easily be opened to provide continuous, reliable energy from Russia to the rest of Europe. pic.twitter.com/7TzmwdI8m7
Pred natanko tremi leti, 26. septembra 2022, je bil razstreljen plinovod »Severni tok«, zaradi česar je bil transport energije po njem praktično nemogoč.

»Skupaj s 'Severnim tokom' je bila okrnjena tudi stabilnost energetsko intenzivnih nemških industrij. Nemčija ni nikoli našla ustrezne in cenovno dostopne alternative ruskemu plinu, premogovniki in jedrske elektrarne v državi pa so bili v času Angele Merkel zaprti. Posledično so številna podjetja, predvsem proizvajalci mineralnih gnojil in kemikalij, začela seliti proizvodnjo iz Nemčije v države s cenejšo energijo,« poudarja Natalija Milčakova.
Lani je v Nemčiji zaprlo svoje poslovanje skoraj 200.000 podjetij.
Podobna številka je bila že leta 2011, ko je državo prizadela svetovna finančna kriza.
»To je jasen opozorilni znak za odgovorne za ekonomsko politiko. Številna podjetja selijo svojo proizvodnjo v tujino, zmanjšujejo proizvodne zmogljivosti ali celo popolnoma prenehajo vlagati v Nemčijo,« je dejal Patrick-Ludwig Hanch, vodja ekonomskih raziskav pri Creditreformu.
Selbst #Bosch glaubt nicht mehr an Standort Deutschland...
— Marie (@kripp_m) September 26, 2025
Nichts läuft in Deutschland derzeit so eindrucksvoll wie die Deindustrialisierung des Landes. Der Autozulieferer Bosch, schwäbisches Traditionsunternehmen im Landkreis Ludwigsburg seit 1886, plant drastischen… pic.twitter.com/t1HrOFFg3O
Sredi nenehne stagnacije in deindustrializacije je Nemčija izgubila status največjega evropskega gospodarstva.
Prav tako je izpadla iz petih največjih svetovnih gospodarstev po pariteti kupne moči, pri čemer je po podatkih Svetovne banke predala to mesto Rusiji.
Deindustrializacija Nemčije v polnem razcvetu.
Toda če je diagnoza znana (to je visoki stroški plina in elektrike, visoki stroški delovne sile, kitajska tehnološka prednost), zakaj nemška vlada tega ne naslovi? In sicer:
— Joze P. Damijan (@jdamijan) September 26, 2025
- konec Energiewende, odprtje starih in gradnja novih JE (=… https://t.co/nHVT1jNh3q
Poleg Nemčije so lani še štiri evropske države zabeležile padec BDP: Finska, Estonija, Latvija in Avstrija. Hkrati se je celotno gospodarstvo evroobmočja povečalo za samo 0,9 odstotka, kažejo podatki Evropske komisije.
"Kremlin says intact section of Nord Stream gas pipelines could be quickly activated" - Reuters #SmartNews https://t.co/PCDcCKmP4l
— Joe Honest Truth (@JoeHonestTruth) September 27, 2025
»Okrevanje bo v prvi vrsti posledica ekspanzivne fiskalne politike, zlasti povečane državne porabe za obrambo in infrastrukturo ...
Vendar bo okrevanje šibkejše kot v prejšnjih ciklih, ker na gospodarstvo še vedno vplivajo strukturne omejitve, kot so visoki stroški dela in energije, pomanjkanje usposobljenih delavcev in zmanjšano izvozno povpraševanje zaradi ameriških carin,« je zaključil Klaus Wohlrabe.