EU brez preboja glede solidarnosti v migracijski krizi

Notranji ministri EU danes na neformalnem srečanju na Malti niso dosegli preboja pri iskanju kompromisa o solidarnosti pri soočanju z migracijsko krizo. Nekateri so optimistični, a brez podrobnosti. S slovenskega ministrstva pa so sporočili, da v Valletti niso uspeli zbližati pogledov na to, kako naj bo koncept solidarnosti zasnovan v prihodnje.

Osrednja tema zasedanja je bila evropska azilna reforma, ki vključuje sporen predlog za obvezno samodejno razporejanje beguncev med članicami v primeru hude krize. Vzhodne članice kvotam odločno nasprotujejo, države z največ prebežniki pa zahtevajo vsaj minimalno kvoto za vsako članico.

Pri tem vztraja tudi Nemčija, glavni evropski cilj prebežnikov. Nemški minister Thomas de Maiziere je danes znova poudaril, da ni mogoče govoriti o prožni solidarnosti, če neka država sploh ni pripravljena sodelovati pri razporejanju beguncev. Z denarjem se po njegovih besedah ni mogoče odkupiti.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ob prihodu na zasedanje sicer izrazil upanje, da bo v razpravi o solidarnosti prišlo do preboja. "Upam, da bomo danes končno našli skupni jezik o solidarnosti. Čas je, da začnemo ta izraz tolmačiti enako. To je absolutno nujno," je izpostavil.

Po zasedanju pa je komisar dejal, da je EU "zelo zelo blizu" dogovoru. "Prvič imam pozitiven vtis, da nismo daleč od skupne rešitve," je ocenil, a dodal, da je seveda vrag v podrobnostih. Te še niso znane. Avramopulos pričakuje mehanizem solidarnosti, ki bo predvidljiv in bo zagotavljal, da nobena članica ne bo prepuščena sama sebi.

Tudi malteški notranji minister Carmelo Abela je "optimističen, da so vrata do kompromisa odprta". "Pot je še dolga, a gremo v pravo smer," je še dodal, a niti on ni svojih besed podprl z nobenim konkretnim primerom.

S slovenskega notranjega ministrstva pa so po zasedanju sporočili, da so ministri ponovno poudarili, da mora solidarnost ostati temelj migracijske politike EU, niso pa uspeli zbližati pogledov na to, kako naj bi bil koncept zasnovan v prihodnje. Ključni vprašanji ostajata obveznost sodelovanja članic in vključenost sistema premeščanja beguncev v seznam obveznih ukrepov.

Državni sekretar Andrej Špenga je ponovil pripravljenost Slovenije, da odigra dejavno vlogo pri oblikovanju koncepta učinkovite solidarnosti med članicami, pri čemer zagovarja, da mora biti vključitev posamezne države odvisna od njenih zmogljivosti in razmer na njenem ozemlju.

Da bi se zmanjšala sekundarna migracija prosilcev, pa tudi oseb z odobrenim statusom, je po mnenju Slovenije treba sprejeti ukrepe, ki bodo zmanjšali še vedno obstoječe razlike med posameznimi članicami, še posebej glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev in odstotkov priznanih statusov za azil ter vrste zaščite za upravičence.

Nemški notranji minister je na Malti danes tudi pozval, da bi bilo treba prebežnike v primeru množičnega pritoka obravnavati zunaj EU. Evropa mora po njegovih besedah zagotoviti, da prebežniki sploh ne pridejo v Evropo, temveč se jih odpelje na varno drugam in od tam v Evropo pripelje le najbolj ranljive in pomoči potrebne.

EU se sicer po zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti zdaj osredotoča na sredozemsko pot, ki je trenutno glavna pot migrantov v Evropo. To bo po malteških napovedih tudi glavna tema vrha EU na Malti prihodnji teden. "Kristalno jasno" je, da je Libija ključna za boljše soočanje z migracijskimi izzivi, je poudaril malteški minister Abela.

A dogovor po vzoru sporazuma s Turčijo z Libijo po besedah komisarja Avramopulosa ni mogoč. "Popolnoma se strinjamo, da je treba vsak primer obravnavati ločeno. Libija ni Turčija. Kar smo napravili s Turčijo, ne moremo ponoviti z Libijo," je izpostavil.