V EU odločno zavračajo ameriške napovedi o smrti evra

V območju evra so danes odločno zavrnili napovedi morebitnega bodočega veleposlanika ZDA pri EU Teda Mallocha, da lahko evro v prihodnjih 18 mesecih propade. "Razočarali bomo tiste, ki nas že vidijo mrtve," je poudaril evropski komisar Pierre Moscovici. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa ob tem izpostavlja, da mora EU sama poskrbeti zase.

Malloch, ki naj bi v novi ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa postal novi ameriški veleposlanik pri EU, je v pogovoru za britanski BBC ocenil, da lahko evropska valuta propade v 18 mesecih.

Šef evroskupine Dijsselbloem je v odzivu na te napovedi dejal, da podobne prerokbe posluša že štiri leta in da ni jasnovidec, a da je pri vsem tem nekaj jasno: Evropa mora sama poskrbeti zase in se okrepiti. "Morda Evropa prav to potrebuje," je poudaril.

"Mislim, da to ni najbolje obveščena sodba. Evro ne bo propadel. Ne v 18 mesecih, ne v desetih letih in ne v 20 letih," pa je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Evro je po komisarjevih besedah temeljni dejavnik evropske enotnosti. Območje evra je treba okrepiti in poglobiti, kar Evropska komisija tudi načrtuje s predlogi, ki jih bo predstavila ob 60. obletnici Rimske pogodbe.

"Razočarali bomo tiste, ki nas že vidijo mrtve," je poudaril Moscovici. Ob tem je pozval k premisleku o besedah Marka Twaina: "Novice o moji smrti so več kot prezgodnje."

Osrednja tema tokratne evroskupine bo sicer znova pregled napredka v pogajanjih o izvajanju tretjega programa pomoči za Grčijo ob opozorilih, da je februar realističen rok za politični dogovor o naslednjem obroku pomoči, saj se nato začne sezona volitev.

Trenutno poteka drugi pregled izvajanja tretjega programa, ki predvideva do 86 milijard evrov pomoči za Grčijo v zameno za določene fiskalne ukrepe in gospodarske reforme.

Ključna odprta vprašanja so reforme na trgu dela, trgu proizvodov in na energetskem trgu, sklepanje kolektivnih pogodb ter srednjeročni fiskalni ukrepi po izteku programa.

Pogajanja otežujejo nesoglasja med evropskimi institucijami in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) glede srednjeročnih proračunskih vprašanj. IMF zahteva dolgoročno vzdržnost grškega dolga, ki znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Ustrezna zagotovila glede vzdržnosti dolga so za IMF pogoj za finančno sodelovanje v programu. Udeležba IMF pa je bila za nekatere članice, zlasti Nemčijo, pogoj za dogovor o tretjem programu.

Uradnega roka za odločitev sklada sicer ni, vendar pa evropski viri izpostavljajo, da glede na dejstvo, da se triletni program izvaja že leto in pol, seveda obstajajo določene omejitve za to odločitev, ki jih ne določa koledar, temveč logika.

Več finančnih ministrov je danes izrazilo prepričanje, da bo IMF ostal v igri. Tudi šef evroskupine je izpostavil, da je pred kratkim govoril z vodjo IMF Christine Lagarde, ki mu je zagotovila, da namera sklada ostaja sodelovanje v programu.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je ocenil, da ni novih elementov, ki bi omogočili premik, zato danes ne pričakuje novic. Ob tem je znova okrcal Grčijo, da še ni izpolnila, kar je obljubila, in opozoril, da se čas izteka.

V pričakovanju nizozemskih volitev, ki bodo sredi marca, se pojavlja tudi vprašanje vodenja evroskupine. Šef evroskupine je namreč v skladu z evropskimi pravili lahko le minister članice območja evra.

Komisar Moscovici je razpravo o tem zavrnil: "Nismo še tam. Imamo odličnega predsednika." Ob tem je sicer spomnil na svoje mnenje, da bi območje evra v prihodnosti potrebovalo finančnega ministra, ki bi bil obenem evropski komisar.