Györkös Žnidarjeva: Zakon o tujcih le skrajni ukrep za primer preobremenjenosti z migracijami

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v uvodu današnje razprave DZ o predlogu novele zakona o tujcih posvarila pred pretiranim ideološkim teoretiziranjem. "Zakon pisan kot skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti," je ponovila že večkrat slišano stališče vlade.

Z novelo zakon o tujcih, ki jo je vlada vložila po nujnem postopku, bi uzakonili možnost aktivacije posebnega ukrepa za omejitev vstopa tujcev v državo v primeru zaostrenih migracijskih razmer.

Györkös Žnidarjeva je v nagovoru poudarila, da zakon daje pravno podlago za pravočasno ukrepanje, da ne bi prišlo do izrednega stanja. Po njenem prepričanju čakanje na izredno stanje za ministrstvo in vlado ni sprejemljivo. "Takšno pasivno čakanje na izredne izmere je nedopustno in celo ustavno sporno. Odgovorna oblast mora narediti vse, da do izrednega stanja ne pride," je odgovorila na trditve kritikov, da lahko Slovenija omeji pravico do pribežališča šele, ko nastanejo izredne razmere.

Ministrica se je dotaknila načela iz Ženevske konvencije o nevračanju preganjanih oseb v državo, v kateri bi bili njegova svoboda in varnost ogroženi. Ta po besedah Györkös Žnidarjeve posamezniku ne zagotavlja avtomatične pravice do vstopa in bivanja v državi. Vse sosednje države Slovenije so namreč članice EU in se štejejo za varne države. Zato nevračanje po Ženevski konvenciji v takem primeru ne bi bilo kršeno, je poudarila.

Izpostavila je še, da ekonomskih migracij ni možno reševati znotraj azilnega sistema in da ta sistem ne more služiti kot migracijski kanal, sicer lahko prehitro pride do zloma azilnega sistema. Zato po prepričanju ministrice "ni inštitucije in konvencije, ki bi od Slovenije zahtevala, da čaka toliko časa, da pride do izrednega stanja ali močnega ogrožanja javnega reda in notranje varnosti".

Ponovila je načelo, da so človekove pravice vsakega posameznika omejene s pravicami drugih. Zato mora tudi država v stanju preobremenjenosti tehtati med pravicami tujcev in pravicami lastnih državljanov. In če EU ne bo našla rešitve, ki bo vzdržna in učinkovita, ima Slovenija dolžnost poseči po tistih nacionalnih ukrepih, ki so nujni, da zaščiti interese svojih državljanov, glede na to, da so zmožnosti Slovenije objektivno omejene, je poudarila.

Ob tem je ministrica poslance in poslanke pozvala, naj zakon danes podprejo.

[[{"attributes":{},"fields":{}}]]

Predsednik DZ Milan Brglez je sicer danes napovedal, bo zaradi "nenavadnega nestrinjanja" med zakonodajno-pravno službo DZ in vladno zakonodajno službo proučil magnetogram torkove seje odbora za notranje zadeve glede predlaganega zakona o tujcih, da bo po potrebi lahko branil zakonodajno-pravno službo DZ "v odnosu do vlade kot celote". "Ta služba je avtonomna in bo taka ostala, nanjo nihče ne bo na neprimeren način pritiskal," je dejal Brglez v odgovoru na kritike Franca Trčka (ZL) dogajanja na seji odbora.

Trčka je zmotilo to, da je na seji sodeloval podpredsednik vladne pravne službe, ki da je namesto pojasnjevanja mnenja te službe glede predloga novele zakona o tujcih "v bistvu držal neke vrste bolj politični govor".

Kot je pojasnil Brglez, mora proučiti 50 strani magnetograma, nato pa bo lahko dal "še kako drugo mnenje o še kaki drugi podani pobudi". "Nočem dajati dokončnih sodb, nakazujem pa, v katero smer bo sodba šla. Na to bo na ustrezen način odgovorjeno," je dejal.

Še pred začetkom razprave je prišlo do postopkovnega zapleta. Nekateri poslanci tako koalicije kot opozicije so namreč od Brgleza zahtevali pojasnilo, zakaj je pred začetkom razprave o zakonu o tujcih za dve uri prekinil sejo. Na vprašanje Vinka Gorenaka (SDS) je Brglez zanikal, da bi do prekinitve seje prišlo, ker "so se v SMC kregali". Pojasnil je, da se je v vmesnem času srečal s predstavniki Slovenske škofovske konference pred njegovim obiskom v Vatikanu. Seje v njegovi odsotnosti ni vodil kateri od podpredsednikov DZ, ker - kot je pojasnil Brglez - je ta točka tako pomembna, da si jo je želel začeti voditi sam.

Ob tem je Brglez zavrnil kritiko poslanca SD Jana Škoberneta o neprimernosti srečanja s cerkvenimi predstavniki, češ da v Sloveniji velja ločitev države in cerkve. Pojasnil je, da je bilo današnje srečanje "v kontekstu tega, kar se trenutno dogaja v DZ". "Tudi Sveti sedež zanima, kaj in kako sprejemamo v DZ," je dejal predsednik državnega zbora, kaj več pa ni želel povedati.