REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Preiskava v Natu: Več denarja in orožja, pa tudi korupcije

Preiskava v Natu: Več denarja in orožja, pa tudi korupcijeKorupcija v vrhu Nata in EU: »Obstajajo indici, da je bil denar, pridobljen s temi nezakonitimi dejavnostmi, opran, deloma z ustanovitvijo svetovalnih podjetij,« je zapisano v izjavi tožilca. Vir: Posnetek zaslona, X

Belgijski javni tožilec je sporočil, da sta bila v sredo, 14. maja, aretirana dva uslužbenca Agencije za javna naročila Nata. Kot je navedeno, gre za »morebitne nepravilnosti« pri pogodbah za nakup streliva in brezpilotnih letalnikov za NATO.

Sumi se, da so zaposleni ali nekdanji zaposleni Agencije za podporo in javna naročila Nata (NSPA) posredovali informacije določenim obrambnim izvajalcem, poroča Deutsche Wele.

»Obstajajo indici, da je bil denar, pridobljen s temi nezakonitimi dejavnostmi, opran, deloma z ustanovitvijo svetovalnih podjetij,« je zapisano v izjavi tožilca.

Kmalu zatem so nizozemske oblasti objavile informacije o dejansko treh aretacijah. Med drugim je bil aretiran 58-letni nekdanji uslužbenec ministrstva za obrambo, katerega delo je »vključevalo mednarodne pogodbe o javnih naročilih«.

Javno tožilstvo v Luksemburgu, kjer je sedež NSPA, je sporočilo, da so bili v tej državi zaseženi določeni dokumenti.

Dodajajo, da je bila preiskava razširjena na Italijo, Španijo in ZDA, koordinira pa jo Eurojust, pravosodna agencija Evropske unije.

Na nedavnem srečanju Nata v Antaliji v Turčiji je generalni sekretar vojaškega zavezništva Mark Rutte novinarjem povedal, da je agencija NSPA sama začela preiskave.

»Želimo priti do bistva tega primera,« je dejal Rutte.

V NSPA je zaposlenih več kot 1500 ljudi. Poleg sedeža v Luksemburgu ima agencija pisarne v več drugih evropskih državah. Zadolžena je za zagotavljanje logistične podpore operacijam ali misijam Nata, poleg tega pa se v imenu držav članic pogaja o skupnih pogodbah za nabavo orožja in opreme.

Ideja je prihraniti denar s temi skupnimi nakupi, torej z učinkovitim združevanjem povpraševanja.

Kot navaja sam NATO, naj bi agencija delovala po načelu »brez izgube in brez dobička«.

Lani je NSPA v imenu več držav članic podpisala pogodbo v vrednosti skoraj 624 milijonov evrov za nabavo protiletalskih raket »stinger«.

Nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sporazum napovedal maja 2024, vendar ni navedel, katere države so vključene.

Za NATO pa razkritje o korupciji pri nabavah ni prišlo v ravno pravem času, saj članice zaradi globalnih dogodkov zdaj močno povečujejo obrambne naložbe, kar bo verjetno trajalo leta.

Domneva se, da se bo na prihajajočem vrhu zahodnega vojaškega zavezništva in pod pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa 32 držav članic zavezalo, da bodo za obrambo porabile vsaj 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

To bi bil velikanski odmik od trenutnega cilja dveh odstotkov oziroma trenutne povprečne sorazmerne porabe BDP-ja v višini 2,7 odstotka.

Leta 2024 bo NATO za obrambo skupaj porabil 1,3 bilijona dolarjev, kažejo podatki zavezništva, objavljeni prejšnji mesec.

Tudi Evropska unija, katere članice predstavljajo dve tretjini Nata, se pripravlja na velike naložbe.

Evropska komisija je pred kratkim napovedala načrt, da bo odlično kreditno oceno Unije uporabila za posojilo v višini 150 milijard evrov. To bi moralo 27 državam članicam EU pomagati, da v obrambo vložijo dodatnih 800 milijard evrov.

Ker bodo v naslednjih petih letih v obrambno industrijo vložene dodatne stotine milijard, bodo javne institucije verjetno pod ogromnim pritiskom, saj bodo morale obvladovati tveganja morebitne korupcije.

»Obrambni sektor je praktično povsod po svetu še posebej nagnjen h korupciji – zaradi visoke stopnje tajnosti vladnih pogodb, velikih količin denarja in občutljive narave pogajanj,« pojasnjuje Francesca Grandi iz organizacije Transparency.

Evropa ni izjema. Na nacionalni ravni in ravni Evropske unije se številni mehanizmi preglednosti na področju obrambe in varnosti pogosto ne izvajajo.

Evropski parlament na primer nima običajnega proračunskega nadzora nad denarjem, ki se Ukrajini pošilja prek Evropskega mirovnega sklada.

Kijevu pa je bilo prek mehanizma, ki je zunaj proračuna Unije že dodeljenih več kot deset milijard evrov.

Pri »Transparency« so zelo zaskrbljeni, ker menijo, da oblikovalci politik niso dovolj zainteresirani za preglednost in nadzor ob naraščajočem valu obrambnih izdatkov, poudarja Francesca Grandi.

Hkrati raste tudi lobiranje na področju obrambne industrije.

»Zaradi pomanjkanja nadzora tvegamo, da bomo končali z obrambno arhitekturo, ki ne zagotavlja varnosti svojih državljanov, kot bi morala, saj jo zaznamuje neučinkovitost, ki zapravlja denar, hkrati pa ustvarja prostor za zlorabo moči in neprimeren vpliv,« opozarja Francesca Grandi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke