»Tekoče vode ni mogoče prekiniti«: Kako Xi Jinping spodbuja kitajsko-malezijsko prijateljstvo

Pred več kot tremi desetletji, ko je Xi Jinping, takrat najvišji uradnik kitajskega jugovzhodnega mesta Fuzhou, na potovanju za spodbujanje naložb obiskal Malezijo, sta nanj naredila velik vtis dva simbolična kraja.

Eden od njih je tempelj Poh San Teng, ki je dolgoletni poklon priznanemu kitajskemu pomorščaku Zheng Heju (1371-1433) iz dinastije Ming. Drugi je mesto Sibu, ki je postalo znano kot »novi Fuzhou«, potem ko se je Wong Nai Siong, domačin iz Fuzhouja, pred več kot stoletjem z več kot 1 000 Kitajci preselil v Malezijo.

Oba kraja pričata o tisočletnem kitajsko-malezijskem prijateljstvu, vezi, ki jo je Xi večkrat obljubil, da jo bo kot kitajski državni voditelj podedoval in utrdil. Med obiskom v Maleziji leta 2013 je za ponazoritev te zaveze navedel lokalni pregovor: »Tekoče vode ni mogoče prekiniti.«

Med turnejo po jugovzhodni Aziji v Indoneziji in Maleziji se je Xi ponovno skliceval na zapuščino Zheng Heja in predstavil pomorsko svileno pot 21. stoletja, ki je bistvena sestavina pobude Pas in pot (Belt and Road Initiative - BRI).

Zdaj, ko se Xi odpravlja na nov državni obisk v Malezijo, sta oba naroda pripravljena še naprej graditi na dolgoletnem prijateljstvu in plodnem sodelovanju ter dvostranske odnose usmeriti v obetavnejšo skupno prihodnost v novi dobi.

POSPEŠENO SODELOVANJE

Na pobočju hriba z razgledom na projekt East Coast Rail Link (ECRL) v vzhodni malezijski zvezni državi Pahang izstopa niz krepkih kitajskih in malajskih črk: »Obsežno posvetovanje, skupni prispevek, skupne koristi - gradimo boljšo prihodnost.«

Ta jedrnat in zveneč stavek je glavno načelo pobude BRI, ki je postala vodilni svetovni infrastrukturni in razvojni okvir ter spodbudila številna cvetoča partnerstva na vseh celinah.

Malezija je pomembno vozlišče na starodavni pomorski svileni poti, zato je med prvimi, ki sodelujejo v projektu Pas in pot. Zaradi skupnih prizadevanj in Xijevega vztrajnega spodbujanja je dvostransko sodelovanje v okviru pobude BRI obrodilo bogate sadove.

Pomemben primer je ECRL, 665 km dolga železnica, katere gradnja je v polnem teku.

kitajskamalezija2.jpg

V znak pomena, ki ga Xi pripisuje temu vodilnemu projektu, je leta 2017 na njegovo odprtje poslal posebnega odposlanca. Med srečanjem z malezijskim kraljem Sultanom Ibrahimom Sultanom Iskandarjem v Pekingu septembra lani je Xi ponovno pozval k skupnim prizadevanjem za zagotovitev njegovega uspeha.

Ko bo železnica dokončana, bo povezala manj razvito vzhodno obalo Malezije z njeno gospodarsko močjo na zahodni obali, izboljšala povezljivost in spodbudila uravnoteženo rast.

Potencialno se bo povezala tudi z železniškima omrežjema Kitajska-Laos in Kitajska-Tajska, ki sta del novega mednarodnega kopensko-pomorskega trgovinskega koridorja, pomembne mednarodne trgovinske poti.

»Če bi se to uresničilo, bi lahko ECRL izkoristila celotno tajsko železniško omrežje in se prek Laosa povezala s Kunmingom na jugozahodu Kitajske, kar bi povečalo prost pretok blaga in potnikov v regiji,« je dejal malezijski minister za promet Anthony Loke Siew Fook.

Poleg železniškega projekta se sodelovanje med Kitajsko in Malezijo širi tudi na druga področja. Kitajska že 16 let zapored ostaja največja trgovinska partnerica Malezije, njen obseg pa bo leta 2024 dosegel rekordnih 212,04 milijarde ameriških dolarjev.

V zadnjih letih je malezijsko tropsko sadje, kot so durian, mangosteen in jackfruit, postalo vse bolj priljubljeno med kitajskimi potrošniki.

kitajskamalezija3.jpg

Na srečanju z malezijskim predsednikom vlade Anwarjem Ibrahimom lani v Pekingu je Xi spodbudil Malezijo, naj na kitajski trg ponudi več malezijskih kakovostnih in posebnih izdelkov, ter pozval k tesnejšemu sodelovanju na novih področjih, kot so digitalno gospodarstvo, umetna inteligenca in nova energija.

»Razcvet gospodarskih vezi med Malezijo in Kitajsko kaže na trdnost in vzajemne koristi naših dvostranskih odnosov,« je dejal Samirul Ariff Othman, ekonomist na malezijski univerzi Universiti Teknologi PETRONAS. »Nadaljnja širitev naložb v sektorje z visoko vrednostjo, kot so tehnologija, zelena energija in proizvodnja, bo še poglobila naše sodelovanje.«

PRIJATELJI V STISKI

Leta 2012 je Yong June Kong, malezijski mladenič, ki je študiral medicino na Kitajskem, daroval svoje krvotvorne matične celice kitajskemu dečku, ki je zbolel za levkemijo, in tako uspešno rešil sedemletnega otroka ter postal prvi tuji darovalec matičnih celic na Kitajskem.

Med Xijevim obiskom v Maleziji leta 2013 se je predsednik skliceval na to ganljivo epizodo, da bi poudaril globoko prijateljstvo med kitajskim in malezijskim narodom. »Tudi mi ne bomo pozabili te zgodbe«, je čustveno dejal Xi.

»Nikoli si nisem predstavljal, da bo tako preprosto dejanje prejelo tako visoko priznanje,« je za Xinhua povedal Yong, zdaj zdravnik v bolnišnici Renji v Šanghaju. »Celo noč nisem mogel spati, ko sem izvedel, da je kitajski predsednik govoril o meni,« se je spominjal.

Xijevo priznanje ni bilo le osebna čast, ampak tudi priznanje duhu vzajemne podpore med narodoma, je dodal Yong.

»Ta spodbuda je okrepila mojo odločenost, da ostanem na Kitajskem, nadaljujem svojo zdravniško kariero pri reševanju življenj, darujem kri in opravljam druge dobrodelne dejavnosti ter postanem most prijateljstva med Kitajsko in Malezijo,« je dejal.

Kot pravi malajski pregovor, ki ga je Xi nekoč citiral: »Prijatelj, ki razume tvoje solze, je veliko dragocenejši od številnih prijateljev, ki poznajo le tvoj nasmeh.« Po njegovem mnenju sta državi dobri prijateljici, ki se dobro razumeta ter si zaupata in se zanašata druga na drugo.

Leta 1974 sta Kitajska in Malezija s strateško vizijo prebili led hladne vojne in vzpostavili diplomatske odnose, pri čemer je bila Malezija prva članica združenja ASEAN, ki je to storila.

Kasneje je Malezija tudi prva povabila Kitajsko k dialogu z ASEAN in prva gostila vrh Kitajska-ASEAN.

kitajskamalezija4.jpg

Med potovanjem v Malezijo leta 2013 se je Xi spomnil skupnega boja obeh držav proti azijski finančni krizi leta 1997 in svetovnemu gospodarskemu cunamiju leta 2008 ter pomoči Malezije Kitajski po uničujočem potresu Wenchuan z magnitudo 8,0 leta 2008.

Med tem obiskom so se dvostranske vezi razširile v celovito strateško partnerstvo.

Desetletje pozneje sta Xi in Anwar v Pekingu dosegla soglasje o skupni gradnji kitajsko-malezijske skupnosti s skupno prihodnostjo in tako odprla novo poglavje v dvostranskih odnosih.

Na širši ravni Xi zelo ceni ključno vlogo Malezije pri regionalnem sodelovanju, saj je ustanovna članica združenja ASEAN in ključna gonilna sila vzhodnoazijskega sodelovanja.

Kitajski predsednik je ponovno poudaril, da Kitajska podpira predsedovanje Malezije združenju ASEAN 2025 ter njeno zavezanost osrednji vlogi in strateški neodvisnosti združenja ASEAN.

»Odnosi med Malezijo in Kitajsko se v zadnjih desetletjih krepijo,« je dejal Othman.  »Danes je to partnerstvo bolj dinamično kot kdaj koli prej, saj temelji na poglobljenem gospodarskem sodelovanju in močnih izmenjavah med ljudmi.«

KOMUNIKACIJA MED KULTURAMI

Ko sta Kitajska in Malezija lani praznovali 50. obletnico diplomatskih vezi, je Tan Lak Hon skupaj s 86 drugimi malezijskimi študenti na univerzi Tianjin na Kitajskem napisal pismo Xiju, v katerem je izrazil svojo zavezo, da bo služil kot glasnik in promotor kitajsko-malezijskega prijateljstva, in željo, da bi pomagal graditi kitajsko-malezijsko skupnost s skupno prihodnostjo.

V sporočilu, ki ga je kasneje istega leta ob tej zgodovinski priložnosti poslal kralju Sultanu Ibrahimu, je Xi izrazil veselje, da je slišal te študente. »Zadovoljen sem, da se bo prijateljstvo med državama nadaljevalo,« je dejal Xi.

Tan, ki je zelo opogumljen, namerava ustvariti račun na družbenem omrežju, kjer bo s prijatelji v Maleziji delil svoje izkušnje s študijem in potovanji na Kitajskem. »Aktivno se bom zavzemal za naše prijateljstvo in pomagal spodbujati smiselno komunikacijo med študenti iz obeh držav,« je dejal.

kitajskamalezija5.jpg

Xi se je tudi sam odločno zavzemal za okrepljene kulturne izmenjave in izmenjave med ljudmi med obema narodoma. Večkrat je poudaril, da je prijateljstvo med ljudmi ključ do dobrih meddržavnih odnosov.

Med obiskom v Maleziji leta 2013 je bil Xi priča podpisu sporazuma o ustanovitvi malezijske podružnice Univerze Xiamen, prvega zamejskega kampusa kitajske visokošolske ustanove. Xiamen je tako kot Fuzhou glavno mesto v kitajski pokrajini Fujian.

Univerza ima poseben odnos z Malezijo in Xijem.

Leta 1921 jo je ustanovil Tan Kah Kee, patriotski čezmorski kitajski poslovnež in filantrop, ki se je rodil v Xiamenu in dosegel velik poslovni uspeh v Maleziji in Singapurju. Ko je Xi delal v Xiamenu, je z univerzo navezal globoke stike.

Danes ima malezijska podružnica Univerze Xiamen 10 fakultet in več kot 9.100 študentov iz več deset držav in regij.

Doslej je v tem kampusu diplomiralo že več kot 6300 študentov, kar pomeni, da je ta kampus odličen primer kitajsko-malajzijskega sodelovanja na področju izobraževanja in ključna platforma za spodbujanje vzajemnega razumevanja med različnimi civilizacijami.

Mnogi od teh diplomantov delijo Tanovo odločenost spodbujati medkulturno komunikacijo in prijateljstvo med ljudmi, kar je tema, ki je v Xiovem pristopu k mednarodnim odnosom zelo pomembna.

»Imenujte ga. Kateri drug voditelj izraža vizijo za prihodnost in hkrati poskuša razumeti civilizacijo, vrednote in kulturo,« je nekoč zapisal Anwar. »Zato se v izmenjavah s predsednikom vsekakor dobro počutim zaradi njegove daljnovidnosti in vizije.«