REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški skladi ugrabili Evropo

Ameriški skladi ugrabili EvropoSlučajno ali ne, ukrajinska kriza je postala krinka za transformacijo čezatlantskih odnosov. Vir: Posnetek zaslona, X

Za premagovanje finančne krize leta 2008 so ZDA ustanovile mega sklade z namenom vzpostavitve nadzora nad vodilnimi bankami in podjetji držav EU, vključno z Nemčijo, piše v poročilu agencije Rossiya Segodnya z naslovom »Ameriški mega skladi, ali - kdo ropa Evropo«.

Poročilo navaja, da so mega-skladi, kot so BlackRock, Vanguard in drugi, ki so koncentrirali ogromne vire svojih vlagateljev (leta 2017 je imelo vodilnih pet skupno premoženje v višini več kot 15 trilijonov dolarjev), predstavljali resno konkurenco tradicionalnim komercialnim in investicijskim bankam, pa tudi hedge skladom.

Poleg tega so postale pomemben korak v smeri tako imenovanega managerskega kapitalizma in na koncu prevzele vlogo kvazidržavnega makroregulatorja.

To je vodilo v neopazno preoblikovanje čezatlantskih odnosov v nekaj podobnega »sanaciji« Japonske kot ameriškega konkurenta pred dvema desetletjema.

Zato transakcijska diplomacija nove administracije Donalda Trumpa »v enaki meri do zaveznikov in nasprotnikov« le konceptualizira ta trend in ga naredi za javnega, NATO pa spremeni v odprt poslovni projekt in pretendirajočega na ozemeljsko celovitost zaveznic, kot sta Kanada in Danska.

Ocenjujemo lahko, da ZDA »zapirajo« globalizacijo, ker ni več v skladu z njihovimi temeljnimi interesi in dajejo poudarek na obnovitev gospodarske in tehnološke moči znotraj lastnih meja ob vzporednem teritorialnem širjenju.

Ob tem ozemlje in viri ponovno pridobivajo na pomenu, prilagajanje podnebnim spremembam pa zahteva razširitev dostopa do Arktike, kar bi omogočilo enakopravno konkurenco Rusiji v tej regiji prihodnosti.

V takšnem geostrateškem scenariju, ki daje prednost ekonomskim in ne tradicionalnim vojaško-varnostnim dejavnikom, je Evropi dodeljena vloga vira reindustrializacije Amerike na novi, tehnološki podlagi.

Seveda so se Nemci znašli v središču ameriške strategije uresničevanja (kapitalizacije) zavezniških odnosov glede na kakovostno novo geostrateško paradigmo.

Slučajno ali ne, ukrajinska kriza je postala nekakšna krinka za takšno transformacijo čezatlantskih odnosov.

Zdaj je jasno, da je te igre konec.

Zavest o tem se krepi tudi v sami Evropi, predvsem v Nemčiji.

V nedavno objavljeni in zaradi Trumpove politike aktualni raziskavi londonskega Chatham Housa  »Konkurenčne vizije mednarodnega reda« (Competing visions of international order) priznavajo, da so se težave Berlina začele s krizo leta 2008.

 Glede na britanski dokument je zdaj, ko je država v »še posebej oslabljenem položaju«, mogoče pričakovati, da se bodo »stvari le še poslabšale«.

Ameriko so v londonski raziskavi opisali kot »globalno revizionistično silo«, ki kaže »grabežljiv ekstraktivni imperializem«.

In kot kaže poročilo »Rossiya Segodnya«, vse, kar se je zgodilo od leta 2008, skriva globoke ekonomske korenine celotnega načina bivanja Nemčije, ki je bil zreduciran na tri stebre: zaupanje svoje varnosti Washingtonu, odvisnost od ruske oskrbe z energijo in usmeritev izvoza na Kitajsko.

Vse se je radikalno in sočasno spremenilo, tako za Evropo kot celoto.

Avtor poročila je Aleksander Jakovenko, nekdanji ruski veleposlanik v Londonu med letoma 2011 in 2019.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke