Norost ameriških carin: države kaznovane zaradi trgovinskega presežka, na katerega ne morejo bistveno vplivati

Kako nesmiselno so bile izračunane ameriške carine za posamezne države, lahko ponazorimo s primerom Lesota, ene najrevnejših afriških držav z le 2,4 milijarde dolarjev letnega BDP, za katero Trumpova uredba določa 50-odstotno carinsko stopnjo, kar je najvišja stopnja med vsemi državami na seznamu.

Primer je analiziral Arnaud Bertrand.

Zanimalo ga je, ali Lesoto res uporablja oderuške carine za ameriške izdelke in so ameriške pri tem zgolj »vzajemne«?

V nasprotju s Trumpovimi ocenami pa njihove carine sploh NISO opredeljene na takšen način.

To illustrate just how nonsensically these tariffs were calculated, take the example of Lesotho, one of the poorest countries in Africa with just $2.4 billion in annual GDP, which is being struck with a 50% tariff rate under the Trump plan, the highest rate among all countries on… https://t.co/aiofAhpLF3

— Arnaud Bertrand (@RnaudBertrand) April 3, 2025

Dejansko Lesoto kot član Južnoafriške carinske unije (SACU) uporablja skupno zunanjo carinsko stopnjo, ki jo je vzpostavil ta regionalni trgovinski blok.

To pomeni, da za ameriške izdelke uporablja enake carine kot Južna Afrika in tri druge članice bloka: Namibija, Eswatini in Bocvana.

Ker so torej carine, ki jo teh pet držav uporablja za ameriške izdelke, popolnoma enake, bi morale ZDA, če bi držale napovedi ameriške vlade, za vse te izdelke uvesti 50-odstotno carinsko stopnjo.

A to se ni zgodilo. Južna Afrika je dobila 30 %, Namibija 21 %, Bocvana 37 % in Eswatini le 10 %, kar je najnižja možna stopnja med vsemi državami.

»Kaj se je torej zgodilo? Ponovno poudarjamo, da način izračuna teh carin nima nikakršne povezave z dejanskimi carinami, ki jih te države uvajajo za ameriške izdelke.

Namesto tega se zdi, da so preprosto izpeljane iz izračunov trgovinskega primanjkljaja.

Če pogledamo konkretno Lesoto, ZDA iz nje vsako leto uvozijo za približno 236 milijonov dolarjev blaga (predvsem diamantov, tekstila in oblačil).

This is what the country’s actual tariffs are on the US vs what the White House claimed. In case anyone was wondering. pic.twitter.com/hNqCd58zRX

— Louis KC (@notlouisck) April 3, 2025

Če pogledamo konkretno Lesoto, ZDA vsako leto iz Lesote uvozijo za približno 236 milijonov dolarjev blaga (predvsem diamantov, tekstila in oblačil), v Lesoto pa izvozijo le za približno 7 milijonov dolarjev blaga.

Zakaj tako malo izvažajo? Tudi to je izjemno revna država, v kateri 56,2 % prebivalstva živi z manj kot 3,65 dolarja na dan, tj. 1 300 USD na leto.

Preprosto si ne morejo privoščiti ameriških izdelkov, nihče ne bo kupil iPhona ali Tesle s takšnim dohodkom...

Zdi se, da način dejanskega izračunavanja carin temelji na poenostavljeni in ekonomsko nesmiselni formuli: vzameš trgovinski primanjkljaj ZDA z državo, ga deliš z izvozom te države v ZDA in to - lažno - razglasiš za »carino, ki jo zaračunavajo ZDA.«

Potem pa, kot je to storil Trump v svojem včerajšnjem govoru, velikodušno izjavite, da jim boste »v zameno« zaračunali le polovico te »carine«.

Za Lesoto je izračun takšen: (236 milijonov USD - 7 milijonov USD)/235 milijonov USD = 97 %. To je »carina«, ki naj bi jo Lesoto zaračunaval ZDA, in polovica te carine, tj. približno 50 %, je tisto, kar ZDA »recipročno« zaračunajo.

Zelo enostavno je razumeti, zakaj to sploh nima smisla.

Prvič, Lesoto ne more storiti ničesar: ne more spremeniti carin, ki jih domnevno zaračunava ZDA, in tako zmanjšati carine, ki jo zaračunava ZDA.

ZDA »odgovarjajo«, vendar pa, še enkrat, to NE temelji na nobeni carini, ki jo zaračunavajo. Prav tako ne morejo storiti veliko za zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, ki ga imajo z ZDA, ker, še enkrat, preprosto nimajo dovolj denarja za nakup ameriških izdelkov.

Tudi glavni razlog, ki ga je Trump navedel za carine, je, da se proizvodnja vrne v ZDA, da bi »vrnil proizvodnjo« nima smisla.

47,3 % izvoza Lesota predstavljajo diamanti: kako bi lahko »proizvodnjo« teh diamantov »vrnili v ZDA«? Primer Lesota razkriva temeljno gospodarsko neskladnost teh carin.

China's official response to Trump's tariff: all US imports will be subject to a 34% tariff increase.

When all other countries were still shocked by Trump tariffs, China took the lead in setting an example for everyone and increasing the same tariffs on American goods.

China… pic.twitter.com/fszB5lmmNp

— DaiWW (@BeijingDai) April 4, 2025

Namesto da bi odpravljale dejanske trgovinske ovire, kaznujejo države na podlagi trgovinskih primanjkljajev, ki izhajajo iz strukturne gospodarske stvarnosti.

Še toliko bolj države, kot je Lesoto, ki za ameriško industrijo ne predstavljajo nikakršne konkurenčne grožnje.

Še huje, te carine bodo te strukturne razmere verjetno še poslabšale: ZDA so drugi najpomembnejši izvozni cilj Lesota, zato lahko trdimo, da bodo ljudje v Lesotu zaradi uporabe 50 % carin na njihove izdelke še revnejši in si bodo zato še manj lahko privoščili iz ZDA.

Morda pa je najbolj krivičen in škodljiv vidik vsega tega to, da te carine pomenijo popoln preobrat v dolgoletni razvojni politiki ZDA in s tem izdajo držav, kot je Lesoto, ki so se v preteklosti odločile slediti ameriškim nasvetom.

Tariffs memes are the hottest thing right now, so post your favorites pic.twitter.com/WQphddVZPo

— Pekka Kallioniemi (@P_Kallioniemi) April 3, 2025

ZDA so desetletja uporabljale preferenčni trgovinski dostop za spodbujanje gospodarskega razvoja najrevnejših držav na svetu, saj so se zavedale, da jih lahko trgovina, ne le pomoč, reši revščine in jim omogoči, da si tudi one lahko privoščijo iPhone ali Teslo.

Zdaj dejansko kaznujejo države zaradi upoštevanja prejšnje ameriške politike, kar je lekcija, ki je zagotovo ne bodo kmalu pozabili.

Ironija je torej boleča: v imenu boja proti nepošteni trgovini je Amerika pravkar pokazala, kako je videti resnično nepoštena trgovina.

To ni nekaj, kar bi bilo namenjeno reševanju resničnih trgovinskih vprašanj, ampak preprosto mehanizem, ki temelji na arbitrarni matematiki za kaznovanje držav zaradi »prekrška«, ker v Združene države prodajajo več, kot tam kupujejo.«