REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Že leta vam lažejo: Ameriška vlada je vedela, da bo širitev Nata v Ukrajino prisilila Rusijo k posredovanju

Že leta vam lažejo: Ameriška vlada je vedela, da bo širitev Nata v Ukrajino prisilila Rusijo k posredovanjuSamo vas gledam: Ruski vojak opazuje. Vir: X, posnetek zaslona

Ob tretji obletnici začetka ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini se v slovenskih t. i. osrednjih medijih ne bere prav nič drugega kot ob njenem začetku.

Rusi so v njih še vedno agresorji, ki so začeli neizzvani napad na Ukrajino, za to niso imeli prav nobenega razloga in napad so izvedli zaradi svojih bolnih, imperialnih ciljev.

Rusi danes dosegajo svoje cilje le zaradi zvitega Lavrova, o vojni, ki je v bistvu imperialna pa lahko govorijo samo tisti, ki so jo doživeli (npr. dopisnik Dela iz varnega zaledja fronte), trenutek zmede zaradi ameriške izdaje bo hitro mimo, slovenska zunanja politika Janše in Goloba je ista in pravilna, ustanovitev skupine prijateljstva z Rusko federacijo pa bi bila v nasprotju z evropsko zunanjo politiko, ob tem pa Ukrajina bije bitko za preživetje, Moskva pa za prevlado, sporočajo članki iz ljubljanskega časnika Delo v samo enem dnevu te medijske kanonade.

Vsega tega pa ne bi bilo, če se največji evropski zaveznik ne bi kar preko noči spečal z največjo sovražnico Evrope.

To so v nekaj besedah infantilna sporočila, ki jih lahko preberemo v prav vseh osrednjih medijih v Sloveniji.

In to kljub temu, da so se politična razmerja v teh treh letih tako spremenila, da danes celo vodilni ameriški državni uradniki priznavajo točno to, kar smo že od začetka vojne trdili tisti, ki so nas blatili kot putiniste: da gre za posredniško vojno in da je bila Rusija v njo dobesedno prisiljena.

Da je to res pa je znano že leta.

V enem od člankov je točno to opisal na primer Ben Norton le tri dni potem, ko se je vojna leta 2022 začela. Takole je zapisal: »Nekdanji veleposlanik ZDA v Rusiji William J. Burns, ki je zdaj direktor ameriške obveščevalne agencije CIA, je v zaupnem sporočilu veleposlaništva iz leta 2008 priznal, da širitev Nata v Ukrajino presega varnostne 'rdeče črte' Moskve in 'bi lahko razdelila državo na dva dela, kar bi povzročilo nasilje ali celo državljansko vojno, kar bi Rusijo prisililo v odločitev, ali posredovati.'

Visoki predstavniki ameriške vlade so torej že leta 2008 vedeli, da Rusija možnost pridružitve Ukrajine Natu vidi kot resno 'vojaško grožnjo', ki presega varnostne 'rdeče črte' Moskve in bi jo lahko prisilila k posredovanju.

Kljub temu so zahodni voditelji še naprej vztrajali, da se bo Ukrajina pridružila vojaškemu zavezništvu pod vodstvom ZDA, vse dokler ni Rusija februarja 2022 dejansko posredovala.«

»Na letnem vrhu Nata leta 2008 je administracija Georgea W. Busha javno pozvala k vključitvi ruskih sosed Ukrajine in Gruzije v vojaško zavezništvo. Generalni sekretar Nata je izjavil, da bosta državi sčasoma postali članici.

Toda zasebno so ameriški diplomati vedeli, da bo Moskva to potezo razumela kot eksistenčno grožnjo in da bi lahko izzvala rusko vojaško posredovanje v Ukrajini.

Nekdanji veleposlanik ZDA v Rusiji, William J. Burns, ki je zdaj direktor CIA, je v kabelogramu veleposlaništva iz februarja 2008 opozoril, da Ukrajina za Moskvo predstavlja varnostno 'rdečo črto'.«

WikiLeaks Ukraine NATO Russia intervene William Burns
Objava WikiLeaksa. Vir: Posnetek zaslona

»Zaupno sporočilo State Departmenta je imelo naslov 'Nyet pomeni Nyet'. ('nyet' v ruščini pomeni 'ne').

Burns je opozoril, da bi lahko vprašanje članstva Ukrajine v Natu 'potencialno razdelilo državo na dva dela, kar bi povzročilo nasilje ali celo državljansko vojno, kar bi Rusijo prisililo v odločitev o posredovanju'.«

WikiLeaks Ukraine NATO Russia William Burns
WikiLeaksova objava poročila Williama Burnsa. Vir: Posnetek zaslona

»Burns je zapisal, da je zunanji minister Sergej 'Lavrov poudaril, da je Rusija prepričana, da širitev [Nata] ne temelji na varnostnih razlogih, ampak je dediščina hladne vojne.'

Strokovnjaki pravijo, da je Rusija še posebej zaskrbljena, da bi močne delitve v Ukrajini glede članstva v Natu, kjer večina etnično ruske skupnosti nasprotuje članstvu, lahko pripeljale do velikega razkola, ki bi vključeval nasilje ali v najslabšem primeru državljansko vojno. V tem primeru bi se morala Rusija odločiti, ali bo posredovala, česar si Rusija ne želi.'

Nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji in sedanji direktor ameriške obveščevalne agencije CIA je objavil daljnovidno analizo, ki naj bi napovedala ukrepe Moskve v letu 2022: 'Prizadevanja Ukrajine in Gruzije za članstvo v Natu ne le, da se dotaknejo surovega živca v Rusiji, ampak vzbujajo resno zaskrbljenost glede posledic za stabilnost v regiji. Rusija ne zaznava le obkolitve in prizadevanj za oslabitev ruskega vpliva v regiji, temveč se boji tudi nepredvidljivih in nenadzorovanih posledic, ki bi resno prizadele ruske varnostne interese. Strokovnjaki pravijo, da je Rusija še posebej zaskrbljena, da bi močne delitve v Ukrajini glede članstva v Natu, kjer večina etnično ruske skupnosti nasprotuje članstvu, lahko pripeljale do velikega razkola, ki bi vključeval nasilje ali v najslabšem primeru državljansko vojno. V tem primeru bi se morala Rusija odločiti, ali bo posredovala, česar si Rusija ne želi.'

Burnsova opozorila so se uresničila le nekaj let pozneje.«

»Vmešavanje ZDA sprožilo državljansko vojno v Ukrajini in destabiliziralo rusko sosedo

Kot odgovor na puč leta 2014 so se rusko govoreči Ukrajinci v vzhodni regiji Donbas uprli vladi v Kijevu, ki so jo obsodili kot nezakonit marionetni režim Zahoda.

Tovrstno notranje nasilje je dejansko izbruhnilo v Ukrajini, potem ko je državni udar pod pokroviteljstvom ZDA leta 2014 strmoglavil demokratično izvoljeno vlado, ki je vodila razmeroma nevtralno zunanjo politiko, uravnoteženo med Rusijo in Zahodom, in namesto nje vzpostavil odločno prozahodno in protirusko usmerjen režim.

Kot odgovor na puč leta 2014 so se rusko govoreči Ukrajinci v vzhodni regiji Donbas uprli vladi v Kijevu, ki so jo obsodili kot nezakonit marionetni režim Zahoda.

Aktivisti za neodvisnost so razglasili ustanovitev dveh novih avtonomnih držav, ljudskih republik Doneck in Lugansk. Ukrajinska vlada je ob podpori zahodne vojske in orožja vse od takrat vodila brutalno vojno proti tem separatističnim republikam v Donbasu.

Na tisoče Ukrajincev je bilo ubitih, več sto tisoč jih je bilo razseljenih. Ukrajino, ki z Rusijo meji na 2.300 kilometrov, od državnega udara leta 2014, ki so ga podprle ZDA, pretresata nasilje in nestabilnost, ti nenehni nemiri pa imajo pomembne posledice v Rusiji, zlasti na gospodarskem področju.

To je bil natanko tisti scenarij državljanske vojne, pred katerim je Burns svaril leta 2008.

21. februarja 2022 je Rusija uradno priznala Doneck in Lugansk kot neodvisni državi. Nato je Moskva 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, katere cilj je bil 'demilitarizacija' in 'denacifikacija' države.«

»Ruski cilj je prisiliti Ukrajino, da ohrani politično nevtralnost in prepreči, da bi postala zahodna vojaška postojanka, ki bi lahko ogrozila Rusijo na njenih mejah, potencialno z jedrskim orožjem.

Medtem ko so zahodne vlade in mediji prikazovali rusko invazijo kot besno odločitev domnevnega 'norca', so interni dokumenti ameriške ambasade pokazali, da je Washington že leta 2008 vedel, da bodo njegova prizadevanja za širitev Nata v Ukrajino povzročila točno tak rezultat: prisilitev Rusije v posredovanje.

Svet to ve le po zaslugi žvižgaškega novinarskega spleta WikiLeaks, ki je objavil prej tajno poročilo State Departmenta Williama Burnsa in objavilo njegovo preroško opozorilo na Twitterju.«

»Rusija zahteva varnostna jamstva ob upoštevanju svojih 'rdečih črt', ZDA in NATO jih zavračajo

Na vseh stopnjah pred ruskim vojaškim posredovanjem v Ukrajini februarja 2022 so Združene države Amerike in njihova zveza NATO zavračale bistvene koncesije Moskvi in sabotirale vse resne poskuse diplomatske rešitve krize.

Ukrajinska vlada je od podpisa sporazuma Minsk II leta 2015 pod nadzorom Nemčije in Francije pravno zavezana, da ustavi sovražnosti proti Donbasu in vzpostavi decentraliziran sistem, ki Donecku in Lugansku zagotavlja avtonomijo.«

»Toda Ukrajina je odločno zavrnila spoštovanje sporazuma Minsk II, njeni zahodni sponzorji pa niso storili ničesar, da bi rešili diplomatski sporazum.

Zato je Ruska federacija decembra 2021 ZDA in Natu poslala vrsto zahtev po varnostnih jamstvih. Glavna med njimi je bila zahteva, da vojaška zveza ne sme sprejeti Ukrajine in Gruzije.

Moskva je dejala, da članstvo Ukrajine in Gruzije v Natu predstavlja varnostno 'rdečo črto', pri čemer je spomnila na jezik, ki ga je veleposlanik William Burns uporabil v sporočilu veleposlaništva iz leta 2008.«

»Za Rusijo kot državo, ne glede na to, kdo je predsednik, in ne glede na politično ideologijo Kremlja, možnost vstopa Ukrajine in Gruzije v NATO predstavlja eksistencialno varnostno grožnjo, saj obe državi, nekdanji republiki Sovjetske zveze, na geostrateških točkah neposredno mejita na Rusijo.

Ko je nacistična Nemčija leta 1941 v operaciji Barbarossa napadla ZSSR, je razdejala in zasedla sovjetsko Ukrajino, da bi Moskvi preprečila dostop do Črnega morja in Kavkaza, odrezala južna mesta, kot je Stalingrad, in nazadnje obkolila rusko središče.

Ruska federacija je decembra 2021 v svoji zahtevi vztrajala, da se morajo Združene države in NATO na njeno zahtevo po varnostnih jamstvih odzvati s pravno zavezujočimi pisnimi izjavami. Moskva je poudarila, da morajo biti vsi sporazumi v pisni obliki prav zato, ker ji je NATO v preteklosti lagal.«

»Leta 1990 so ZDA, Velika Britanija in Francija večkrat obljubile Sovjetski zvezi, da po združitvi Nemčije ne bodo razširile Nata 'niti za centimeter proti vzhodu'.

To je neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, ki ga potrjujejo številni interni dokumenti zahodnih vlad.

Toda NATO je kasneje to obljubo prelomil, in to ne enkrat ali dvakrat, ampak kar štirinajstkrat. Vseh 14 novih držav članic, ki jih je sprejel, je bilo vzhodno od Nemčije in mnoge so bile prej sovjetske zaveznice v nekdanjem varnostnem zavezništvu Moskve, Varšavskem paktu.«

NATO expansion map
Zemljevid širitve Nata. Vir: Posnetek zaslona, X

»NATO iz leta v leto vse bolj vojaško obkroža Rusijo.

Estonija in Latvija, nekdanji republiki Sovjetske zveze, sta že državi članici Nata neposredno ob ruskih mejah.

Dejansko so zahodne vojske, vključno z vojskama Združenega kraljestva in Francije, v poznem letu 2021 in začetku leta 2022, na vrhuncu krize v Ukrajini, uporabljale Estonijo za vojaške vaje Nata le 100 kilometrov od ruske meje.«

»Združene države Amerike in NATO na koncu niso upoštevale ruske zahteve po varnostnih jamstvih iz decembra 2021.

Izpuščeni izvodi njunih pisnih odgovorov, za katere sta prosila, da ostanejo tajni, kažejo, da Moskvi nista hoteli odobriti nobenih pomembnih koncesij in sta vztrajali, da bi se Ukrajina nekega dne lahko in celo morala pridružiti Natu. (Natov odziv je bil še posebej agresiven in nespoštljiv.)

V govoru na Münchenski varnostni konferenci 19. februarja 2022 je Jens Stoltenberg, generalni sekretar zahodne vojaške zveze, ki je naklonjen jastrebom, zagrozil, da, 'če je cilj Kremlja imeti manj Nata na ruskih mejah, bo dobil le več Nata.'«

»Namesto da bi spoštovale ruske varnostne rdeče črte, so Združene države Amerike in več evropskih držav razmere še zaostrile, saj so Ukrajini poslale več milijard dolarjev vredno orožje.

Ob opozarjanju na namestitev ruskih vojakov na svojem ozemlju, blizu meje z Ukrajino, so zahodne vlade prav tako napotile več vojakov v regijo, kar je še povečalo napetosti.

Zveza NATO se je ves čas predstavljala kot angelska, nedolžna 'obrambna' zveza. Toda Rusija se zaveda, kako visoki so vložki, saj jasno vidi posledice uničujočih vojn Nata proti Jugoslaviji, ki je uničila in balkanizirala državo, pa tudi Afganistan in Libijo, in  je nekoč najrazvitejšo državo v Afriki spremenila v propadlo državo s tržnicami za sužnje na prostem.«

»ZDA pozivajo Ukrajino in Gruzijo, naj se pridružita Natu, in leta 2014 organizirajo državni udar za odstranitev neodvisne vlade

Vendar je bil Janukovič za Washington in Bruselj preveč neodvisen. Zato so Združene države leta 2014 podprle državni udar, da bi strmoglavile demokratično izvoljenega predsednika.

Kriza v Ukrajini leta 2022 ima korenine v vrhu Nata v Bukarešti v Romuniji leta 2008, ko je administracija Georgea W. Busha javno pozvala k vključitvi Ukrajine in Gruzije v vojaško zavezništvo pod vodstvom ZDA.

V Natu je prišlo do medsebojnih delitev in nekatere članice, predvsem Nemčija in Francija, so se počutile neprijetno zaradi te možnosti. Toda generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je izjavil, da bosta Ukrajina in Gruzija sčasoma 'postali državi članici'.

Ukrajinski predsednik je bil takrat Viktor Juščenko, s strani ZDA podprt, prozahodni politik, ki je podpiral članstvo v Natu.

Na predsedniških volitvah leta 2010 pa so Ukrajinci izvolili novega voditelja Viktorja Janukoviča, ki je obljubil bolj uravnoteženo zunanjo politiko.

Zahodni mediji Janukoviča pogosto označujejo za 'proruskega', vendar si je v resnici prizadeval ohraniti nevtralnost Ukrajine, včasih se je povezal z Zahodom, včasih pa z Moskvo.

Vendar je bil Janukovič za Washington in Bruselj preveč neodvisen. Zato so Združene države leta 2014 podprle državni udar, da bi strmoglavile demokratično izvoljenega predsednika.

Krajno desni skrajneži in neonacisti so igrali ključno vlogo kot nasilneži za tem pučem.

Medtem so v ozadju visoki ameriški diplomati, kot je trda protiruska jastrebica Victoria Nuland, zarotniško sodelovali s prijateljskimi ukrajinskimi politiki pri ustvarjanju prozahodnega marionetnega režima tik ob ruskih mejah.«

»Razkriti  telefonski posnetek iz leta 2014 kaže, da so Nulandova in drugi ameriški uradniki izbrali najvišje uradnike, ki bodo vodili ukrajinsko vlado po državnem udaru, ki ga je podprl Washington.

Vlada Joeja Bidna je Nulandovo vrnila leta 2021 in jo imenovala za tretjo vodjo zunanjega ministrstva, kjer je pomagala oblikovati politiko ZDA do Rusije in se zavzemala za izjemno agresivno strategijo.

Nulandova je ključna osebnost v washingtonskih neokonservativnih zunanjepolitičnih krogih. Preden je pomagala voditi Obamovo in Bidnovo zunanje ministrstvo, je bila med vojno v Iraku med letoma 2003 in 2005 glavna namestnica zunanjepolitičnega svetovalca podpredsednika Dicka Cheneyja.«

Victoria Nuland in njena sodnika: Trump in Putin Vir fotomontaže: X, posnetek zaslona
Victoria Nuland in njen ječar (Donald Trump) ter sodnik (Vladimirn Putin). Vir fotomontaže: X, posnetek zaslona

»Cheney, mentor Nulandove je sam jasno povedal, da Združene države ne bodo nikoli dopustile močne in neodvisne vlade v Moskvi. Cheney si je po strmoglavljenju Sovjetske zveze prizadeval razbiti samo Rusijo.

Mentaliteta igre z ničelno vsoto, ki stoji za Wolfowitzovo doktrino, ki vztraja, da mora ameriški imperij voditi svet brez vsakršnega nasprotovanja, in ki zavrača možnost, da bi Rusija imela lastne varnostne interese, je še danes temelj zunanje politike Washingtona.

Leta 1992 je Pentagon pripravil novo militantno obrambno strategijo ZDA, ki jo je nadzoroval neokonservativni zaveznik Nulandove in Cheneyja, Paul Wolfowitz. V njej je bilo jasno navedeno, da je 'prvi cilj Washingtona preprečiti ponovni nastanek novega tekmeca ... odvračanje morebitnih konkurentov od tega, da bi si sploh prizadevali za večjo regionalno ali globalno vlogo'.

Mentaliteta igre z ničelno vsoto, ki stoji za Wolfowitzovo doktrino, ki vztraja, da mora ameriški imperij voditi svet brez vsakršnega nasprotovanja, in ki zavrača možnost, da bi Rusija imela lastne varnostne interese, je še danes temelj zunanje politike Washingtona.

Strategija maksimalnega pritiska ZDA na Moskvo, ki jo je spodbudila ta imperialna doktrina pod vodstvom protiruskih jastrebov, kot je Nulandova, je pomagala izzvati to, pred čimer je leta 2008 svaril veleposlanik William Burns: rusko vojaško posredovanje v Ukrajini.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek