REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemčija razpada ravno takrat, ko Evropa najbolj potrebuje njeno moč

Nemčija razpada ravno takrat, ko Evropa najbolj potrebuje njeno močVisoki stroški energije in upad izvoza so osiromašili nemška gospodinjstva v povprečju za 2.500 evrov, ta upad pa grozi, da postane nepovraten. Vir: Posnetek zaslona, X

Nemčija se bliža točki brez vrnitve. Poslovneži na vplivnih položajih to vedo, ljudje v državi to čutijo, a politiki še niso našli rešitve. To je največje evropsko gospodarstvo postavilo na pot nazadovanja, ki grozi, da postane nepovratno.

Po petih letih stagnacije je nemško gospodarstvo zdaj za pet odstotkov manjše, kot bi bilo, če bi se ohranil trend rasti izpred pandemije.

Bloomberg Economics ocenjuje, da je še bolj zaskrbljujoče, da bo večino tega padca težko nadomestiti zaradi strukturnih pretresov, kot je izguba poceni ruske energije in težav, s katerimi se soočata Volkswagen in Mercedes, ko se borita, da dohitita kitajske proizvajalce avtomobilov. Padec konkurenčnosti nemških proizvajalcev pomeni, da je vsako gospodinjstvo v slabšem položaju za okoli 2500 evrov na leto.

Predčasne volitve, napovedane za februar naslednje leto po padcu vlade kanclerja Olafa Scholza, ponujajo priložnost za spremembo smeri, vendar se zdi, da trend postopnega gospodarskega propada ne ustvarja občutka nujnosti, da bi čim prej ukrenili nekaj nujnih potez.

Tveganje povečujejo šibki odzivi politikov, ki jim je zmanjkalo ambicij, potrebnih za soočanje s temeljnimi izzivi, piše Bloomberg.

»Nemčija ne propada čez noč. Zaradi tega je ta scenarij še bolj grozljiv. Gre za zelo počasen, dolgoročen upad. Ne podjetja, ne mesta, ampak celotne države, ki vleče tudi Evropo navzdol,« je opozorila Amy Webb, ustanoviteljica in izvršna direktorica »Inštituta za prihodnost danes«, ki nemškim podjetjem svetuje pri strategiji.

Leta slabih odločitev in nekaj slabe sreče so zrušila nemški gospodarski model, prav v trenutku, ko preostala Evropa potrebuje industrijsko moč Nemčije, da pomaga regiji držati korak s Kitajsko, se soočiti z vojno v Ukrajini in se odzvati na nove gospodarske ukrepe ZDA.

Namesto tega se Nemčija sooča z največjo krizo po ponovni združitvi.

Pred petintridesetimi leti je padec berlinskega zidu Nemce združil za obsežnim načrtom izdatkov za integracijo nekdanjega komunističnega vzhoda. Zdaj je država močno razdeljena in polarizirano volilno telo verjetno ne bo zagotovilo enotnega mandata za administracijo, ki bo prevzela oblast po februarskih volitvah.

»Konkurenčni položaj nemške industrije se je poslabšal. Rastoči tuji trgi niso zagotovili zagona za rast kot v preteklosti,« je dejal Joachim Nagel, predsednik Bundesbank, v govoru v Luksemburgu v začetku decembra.

Jamie Rush, glavni evropski ekonomist, je poudaril, da težave Nemčije ne bodo izginile same od sebe.

»Obnova gospodarstva za prihodnost, izboljšanje produktivnosti in odpravljanje vzrokov za visoke stroške energije zahtevajo nujno pozornost naslednje vlade,« je poudaril Rush.

Friedrich Merz, vodja Krščansko-demokratske unije (CDU), se želi vrniti k političnemu okviru, ki je pomagal pri povojni obnovi Nemčije, vključno z nizkimi davki, omejeno regulacijo in osnovnim socialnim varstvom. To pomeni manjšo vlogo države in posledično nenaklonjenost, da se bistveno omilijo omejitve javne porabe – torej da se pritisne na »dolžniško zavoro«.

»Ne potrebujemo zadolžene vlade, ampak novo politično smer, ki se ukvarja s koreninami problema. Dokler ne bomo izvedli radikalnih ukrepov na odhodkovni strani, zagotovo ne bo sprememb glede ‘dolžniške zavore’,« je dejal Merz.

Scholzovi socialdemokrati se v nasprotju z načrti CDU zavzemajo za pomembnejše spremembe ustavnih pravil o zadolževanju. Obljubili so tudi zaščito delovnih mest v sektorjih, kot sta jeklarski in avtomobilski, ter subvencioniranje cen energije za podporo podjetjem.

Radek Sikorski, v času sabotaže plinovodov Severni tok v Baltskem morju septembra 2022 je bil poslanec v Evropskem parlementu, danes pa je minister za zunanje zadeve Poljske. Tvit, ki ga je pozneje izbrisal, priča, da se je ZDA tedaj zahvalil, ker so razstrelile plinovode, ki so dovajali poceni plin v Evropo. Vir: Posnetek zaslona, X

Vladajoča levosredinska stranka je šele na tretjem mestu po raziskavah javnega mnenja, s približno polovico podpore konservativcev pod vodstvom CDU; Scholzova kandidatura za ponovno izvolitev pa deloma temelji na ciničnih pričakovanjih, da se bo Merz, nagnjen k komentarjem o ženskah in tujcih, obrnil CDU stran od volivcev.

Medtem ko si gospodarstveniki in voditelji podjetij prizadevajo za zmanjšanje birokracije, posodobljanje infrastrukture in pospešek pri prizadevanjih za digitalizacijo, politična delitev grozi, da bo Nemčija ostala na poti, ki se osredotoča na zaščito statusa quo in ne na obračanje v prihodnost. Ta trend je bil tudi pred nastopom vlade Olafa Scholza.

V 16 letih mandata kanclerke Angele Merkel je bila sprejeta sporna »dolžniška zavora«, ki je prispevala k pomanjkanju vlaganj v obrambo, promet in izobraževanje.

Bloomberg navaja, da je nekdanja kanclerka poglobila odvisnost Nemčije od poceni ruske energije, kar je slabost, ki je bila razkrita po začetku konflikta v Ukrajini februarja 2022.

»Če pomaga, potem lahko rečete, da je kriva Merklova. Samo mislim, da državi na ta način ne pomagamo,« je konec novembra dejala nekdanja kanclerka iz vrst krščanskih demokratov med dogodkom, na katerem je promovirala svoje spomine.

Merklova je branila svojo zapuščino in trdila, da ni kriva za težave, ki od takrat pestijo državo, in dejala, da SPD - njen partner v treh od njenih štirih mandatov - ni zainteresirana za povečanje izdatkov za vojaško opremo.

Ko se seznam težav daljša, se je potencial rasti Nemčije – stopnja, s katero lahko njeno gospodarstvo raste, ne da bi povzročila inflacijo – skrčil na samo 0,4 odstotka, glede na sklep državnega Sveta gospodarskih strokovnjakov.

Hitra deindustrializacija Nemčije »zahteva globok ponoven razmislek o tem, kaj 'nemško gospodarstvo' dejansko pomeni,« je v zapisu po zadnjem padcu industrijske proizvodnje dejal Stefan Koopman, višji makro strateg pri Rabobank.

Ekonomisti napovedujejo, da bo avtomobilska industrija Nemčije izgubila tržni delež in pospešila selitev proizvodnje v tujino. Zaradi tega naj bi ta sektor v Nemčiji v naslednjih 10 letih izgubil kar 40 odstotkov dodane vrednosti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke