REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kdo je Yoon Suk Yeol, človek, ki stoji za politično krizo v Južni Koreji?

Kdo je Yoon Suk Yeol, človek, ki stoji za politično krizo v Južni Koreji?Predsednikov disfunkcionalni mandat je dosegel vrhunec z nesrečno odločitvijo o uvedbi vojnega stanja. Vir: Posnetek zaslona, X

V inavguracijskem govoru maja 2022 je Yoon Suk Yeol ljudstvu obljubil, da bo kot predsednik Južne Koreje »znova zgradil to veliko državo« v takšno, ki »resnično pripada ljudem«.

Namesto tega sta njegovo predsedovanje zaznamovala naraščajoča nepriljubljenost in politična disfunkcija, ki je v torek dosegla vrhunec z razglasitvijo vojnega stanja v državi prvič po več kot štirih desetletjih.

Za glavnega tožilca ga je leta 2019 imenoval takratni predsednik Moon Jae-in, vendar se je njun odnos poslabšal, potem ko je Yoon sprožil preiskavo proti Moonovemu pravosodnemu ministru.

Kot tožilec je ta 63-letnik uspešno preganjal nekdanjo predsednico Park Geun-hye in nekdanjega predsednika Lee Myung-baka, vendar se ni vmešaval v politiko, dokler ni objavil svoje predsedniške kandidature leta 2021.

Na volitvah naslednje leto je proti svojemu liberalnemu tekmecu Moonu zmagal z razliko le 0,73 odstotka – kar je najmanjša razlika v katerem koli južnokorejskem predsedniškem »tekmovanju«.

Yoon je hitro naletel na ovire, ko je poskušal »preriniti« kandidate za sestavo vlade v parlamentu, ki ga nadzoruje opozicija, od katerih so se bili štirje prisiljeni umakniti zaradi očitkov o »neprimernosti«.

Težave so se nadaljevale pri sprejemanju zakonov.

Od januarja 2024 je bilo sprejetih le 29 odstotkov zakonov, ki jih je njegova vlada predložila parlamentu.

Yoon se je odzval tako, da je uporabil svojo predsedniško pravico veta, da bi razveljavil zakonodajo, ki jo je sponzorirala opozicija, pri čemer je vložil veto na več zakonov kot kateri koli od njegovih predhodnikov od konca vladavine vojaške hunte leta 1987.

Po poročanju Financial Timesa je imel Yoon smolo tudi v odnosih z javnostmi.

Največji je bil, ko je poskušal preseliti pisarno iz tako imenovane »Modre hiše« v središču Seula v kompleks obrambnega ministrstva. Yoon je upal, da bo videti bolj v stiku z javnostjo, a se je soočil z nasprotovanjem zaradi stroškov izvajanja načrta.

Drugi prepiri so se se razplamteli zaradi ključnih političnih področij, vključno z izobraževanjem - Yoon je bil prisiljen opustiti načrt, da bi se otroci začeli šolati leto prej, pa tudi zdravstva, saj so zdravniki začeli dolgotrajno stavko zaradi plač in pogojev.

Njegovo nepriljubljenost so poudarile aprilske parlamentarne volitve, na katerih je premočno zmagala opozicijska Demokratska stranka.

Opozicijski poslanci so od takrat pozvali k preiskavi zoper Yoona in njegovo ženo zaradi domnevnih neprimernih odnosov z lastnikom agencije za javnomnenjske raziskave.

Yoon je obtožbe zavrnil kot lažne.

V tujini so Yoona sprejeli nekoliko topleje.

Ameriškega predsednika Josepha Bidna je razveselil s priredbo pesmi iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja »American Pie«.

Kot prvi južnokorejski predsednik se je udeležil zasedanja Nata in zagotovil pomembno pomoč Ukrajini, hkrati pa na pobudo Washingtona poglobil vojaško in varnostno sodelovanje z ZDA in Japonsko.

To je sprožilo kritike opozicije, ki ga je obtožila antagoniziranja Kitajske, najpomembnejše trgovinske partnerice države.

V nasprotju s svojim predhodnikom Moonom, ki je bil naklonjen dialogu s Severno Korejo, je Yoon zavzel tršo linijo do Pjongjanga, ki se je med njegovo vladavino odzval z več raketnimi poskusi.

Frustriran zaradi odpora v parlamentu, zlasti poskusov opozicije, da bi odstavil člane njegove administracije in zavrnitve sprejetja njegovega predloga letnega proračuna, je Yoon uvedel vojno stanje in obtožil demokrate »zakonodajne diktature«.

Nekaj ​​ur kasneje je pod pritiskom poslancev odpravil vojno stanje.

Njegov položaj je negotov, saj opozicija in protestniki na ulicah zahtevajo njegovo aretacijo sredi ene najresnejših ustavnih kriz v moderni zgodovini Južne Koreje.

Južnokorejsko tožilstvo je zaradi poskusa uvedbe vojnega stanja v državi odprlo preiskavo proti predsedniku države Yoon Suk Yeolu ter ministroma za notranje zadeve in obrambo, je v sredo poročala tiskovna agencija Yonhap.

Preiskavo zoper Yoon Suk Yeola so sprožili na podlagi ovadbe zaradi izdaje in drugih podobnih obtožb, ki jih je vložila manjša opozicijska stranka Obnova, drugo pa je vložila skupina 59 aktivistov, ki se nanašajo tudi na nekdanjega obrambnega ministra Kim Yong-hyuna, načelnika generalštaba južnokorejske vojske generala Park An Sooja in notranjega ministra Lee Sang Mina za njihovo vlogo pri razglasitvi in ​​kasneje odpravi vojnega stanja v tej državi.

Urad za preiskavo korupcije je prav tako prejel poročila, ki predsednika Južne Koreje in druge visoke uradnike obtožujejo izdaje.

Policiji je ukazano, da nemudoma prepove potovanje Kim Yong-hyunu, nekdanjemu obrambnemu ministru, čigar odstop je včeraj sprejel predsednik države Yoon Suk Yeol, zaradi nevarnosti, da bi Kim pobegnil iz države.

Korejska valuta won je po razglasitvi vojnega stanja doživela močan padec v primerjavi z dolarjem na mednarodnih trgih.

Iz Bele hiše so sporočili, da pozorno spremljajo dogajanje v Južni Koreji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek