REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kolar Celarčeva: Ukinjamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in časovno omejujemo bolniško

Kolar Celarčeva: Ukinjamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in časovno omejujemo bolniško

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po predstavitvi na koaliciji predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predstavila še na novinarski konferenci. V zakonu predlagajo časovno omejitev nadomestila za bolniško, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ukinitev doplačil iz obveznega zavarovanja.

Po besedah ministrice s predlogom uvajajo natančno določeno košarico pravic, ki jih ne zmanjšujejo, hkrati pa ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja. Slednje po njenih besedah pomeni, da bodo vse pravice iz košarice v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določajo tudi storitve, ki niso v omenjeni košarici.

V novem zakonu predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške, in sicer na eno leto. "Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške," je povedala ministrica. Pri tem ohranjajo 100-odsotno nadomestilo za poškodbe pri delu, poklicne bolezni, darovanje delov človeškega telesa v korist tretje osebe, zdravljenje posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. "Za vse ostale primere pa bo znašala višina nadomestila 80 odstotkov osnove," je povedala ministrica. Določajo tudi najnižji in najvišji znesek bolniške - najnižji naj bi znašal 80 odstotkov minimalne plače, najvišji pa 2,5-kratnik povprečne plače.

S predlogom po besedah ministrice zasledujejo cilj, da v obvezno zavarovanje vključijo vse osebe v državi, kot tudi da zagotovijo obvezno zavarovanje za vse otroke. Omejujejo pa zavarovanje partnerjev. "Smo namreč edina država, ki zelo širokogrudno opredeljuje status vzdrževanih družinskih članov," je dejala.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po besedah ministrice ukinjajo na način, "da se uvede obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu". Osnova za odmero bodo bruto dohodki, pri čemer bodo zavezanci razvrščeni v sedem razredov. "Pri tem bo okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki bo razvrščena do višine minimalnega plače, bo denimo na mesec plačevala 20 evrov, oseba s povprečno plačo pa 27 evrov," je povedala ministrica.

Po predlogu nameravajo zdajšnjih 11 prispevnih stopenj poenotiti na tri. Pri tem ohranjajo dosedanji prispevni stopnji delojemalcev in delodajalcev, katerih višina se po besedah Kolar Celarčeve ne bo spremenila, ter prispevno stopnjo za upokojence, ki se bo povišala (slednjo sicer plačuje državni proračun).

Z vsemi ukrepi bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.

Koalicija je po besedah Kolar Celarčeve ključne rešitve podprla, si bo pa vzela še deset dni časa, da prouči posamezne člene. Zakon, ki je po njenih besedah sodoben in bo zagotavljal dolgoročno stabilno financiranje zdravstva, bi lahko tako šel v javno obravnavo 1. februarja.

Ministrica je danes tudi povedala, da bo do konca januarja vzpostavljen portal, na katerem bo mogoče vpogledati v vse nabavne cene materialov in medicinskih pripomočkov po posameznih javnih zavodih.

Državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar je predstavila stanje čakalnih dob v zdravstvu in nekatere ukrepe, ki jih načrtujejo na tem področju. Med drugim tudi letos načrtujejo enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, katerega cilj je doseči, da do konca leta ne bo več pacientov z resnimi obolenji, ki na obravnavo čakajo nedopustno dolgo. Takšnih pacientov je sicer danes več kot 40.000.

V okviru programa bodo v specialističnih ambulantah letos plačani praktično vsi prvi pregledi in vse diagnostične preiskave. Plačati nameravajo tudi dodatne operacijske posege, je povedala.

Za izvajanje programa nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za kar bo razbremenjen plačevanja pripravništev, ki jih bo plačal državni proračun.

Po besedah Tušarjeve kljub tovrstnim programom, ki prinašajo učinke, ni realno pričakovati, da čakalnih dob ne bi bilo, "se pa trudimo, da ne bi bilo nedopustno dolgih čakalnih dob".

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek