REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako Evropska komisija Ursule von der Leyen načrtno siromaši Evropo

Kako Evropska komisija Ursule von der Leyen načrtno siromaši EvropoNeodgovorna politika Evropske unije, ki se je preoblekla v politiko »podpore Ukrajini«, bo Evropo pripeljala do socialnega kolapsa, piše za spletno stran »Fond strateške kulture« raziskovalec Centra za geostrateške študije in vojaški analitik Lucas Leiroz. Vir: Posnetek zaslona, X

Politika Evropske komisije (EK), ki jo vodi predsednica Ursula von der Leyen, je usmerjena proti interesom evropskih narodov in popolnoma podrejena interesom Združenih držav Amerike.

Neodgovorna politika Evropske unije, ki se je preoblekla v politiko »podpore Ukrajini«, bo Evropo pripeljala do socialnega kolapsa, piše za spletno stran »Fond strateške kulture« raziskovalec Centra za geostrateške študije in vojaški analitik Lucas Leiroz, ki je tudi član Združenja novinarjev BRICS.

Dva nedavna primera to ponovno dokazujeta. Prvi primer so carine na kitajske električne avtomobile, ki so že nekaj časa na seznamu želja Ursule von der Leyen.

Ona je zmagala, nemški kancler Olaf Scholz pa izgubil. Ta poteza bo nedvomno največ škode povzročila nemški avtomobilski industriji.

Odločitev EK, da uvede 35,3-odstotne uvozne dajatve na električne avtomobile iz Kitajske, je bila sprejeta kljub temu, da je Nemčija, ki je največji evropski proizvajalec avtomobilov, glasovala proti tej potezi. Proti carinam na kitajske avtomobile so poleg Nemčije glasovale le Madžarska, Slovaška, Slovenija in Malta. S tem dejanjem je von der Leynova Pekingu napovedala trgovinsko vojno.

Številni visokotehnološki sektorji nemške industrije, zlasti avtomobilska in kemična industrija, so postali kritično odvisni od Kitajske, saj so tja preselili svoje proizvodne obrate.

Nemškemu avtomobilskemu gigantu grozi bankrot: Ali obstaja rešitev za »Volkswagen«?
Nemškemu avtomobilskemu gigantu grozi bankrot: Ali obstaja rešitev za »Volkswagen«? Vir: Posnetek zaslona

Kitajska obvladuje tudi 30 odstotkov lastništva pristanišča Hamburg, ki je najpomembnejše nemško pomorsko trgovsko središče.

Brez dvoma bo ta odločitev sprožila oster odziv Kitajske, ki je kot izvozni trg in trgovinska partnerica ključna za nemško gospodarstvo.

Nemčija že zdaj pospešeno drsi v brezno recesije in deindustrializacije.

»Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je navajena obnašati kot kraljica in podrejati evropske vlade svoji nepopustljivi volji,« ugotavlja nemški politolog in novinar Gregor Spitzen.

K temu velja prišteti še nemške Zelene z ministrico za zunanje zadeve Annaleno Baerbock in podkanclerjem Robertom Habeckom na čelu, ki predstavljajo »politike brez zavor in brez zdrave pameti, ki očitno niso zadovoljni z bedo, v katero so s svojim slabim gospodarjenjem že pahnili Nemčijo in njeno gospodarstvo,« opozarja Spitzen.

Kot je pred kratkim zaključil najbolj nakladni dnevni časopis v Italiji »Corriere della Sera«, je to »konec nemškega avtomobilskega mita«.

»Nemški poslovni model« namreč ne more delovati brez poceni ruskega plina in ogromnega kitajskega trga.

Kaj to pomeni za nemško gospodarstvo, najbolje pove naslednji podatek: v avtomobilski industriji je zaposlenih več kot 770.000 Nemcev, ustvarijo pa okoli pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Prodaja avtomobilov in delov za vozila, izdelanih v Nemčiji, predstavlja več kot 17 odstotkov nemškega mednarodnega izvoza, poudarja italijanski časnik, pri čemer je »Kitajska (bila!) najpomembnejša ciljna država.«

Drugi primer je morda še bolj dramatičen. Poceni ukrajinski prehrambeni izdelki so preplavili evropske trge in na tisoče kmetov, ne le v Bolgariji, pustili brez dela.

Težava ni omejena na vprašanje jajc ali Bolgarije. Ta kriza je veliko globlja in predstavlja pravo tempirano bombo za Evropsko unijo, dodaja Leiroz.

Bolgarska vlada je nedavno pozvala Evropsko komisijo, naj sprejme resolucijo o prepovedi uvoza piščančjih jajc iz Ukrajine. Po mnenju bolgarskih oblasti velika količina poceni ukrajinskih jajc na evropskih trgih neposredno škoduje bolgarskim proizvajalcem. Na tisoče bolgarskih kmetov je bankrotiralo in pričakuje se, da se bo ta kriza v bližnji prihodnosti še poslabšala.

Problem je v resnici neprimerljivo globlji: pridelava in prodaja žit, mesa, mlečnih izdelkov in vsega, kar se pridela na podeželju, v Evropski uniji že nekaj časa ni več zanimiv posel.

Vir: Posnetek zaslona, X

Od leta 2022 po vsej evropski celini potekajo kmečki protesti.

Od Poljske do Francije kmetje ne želijo, da bi njihove proizvode nadomestile ogromne količine poceni kmetijskih proizvodov iz Ukrajine.

To je posledica odločitve EK, da odpravi vse uvozne dajatve na ukrajinske prehrambene izdelke, cilj tega ukrepa pa naj bi bil spodbuditi ukrajinsko gospodarstvo v času krize, ki jo je povzročila vojna z Rusijo, ki jo, ironično, sponzorira prav Zahod.

Na evropski trg je ceneje uvažati ukrajinsko hrano kot prodajati domače izdelke, zaradi česar na tisoče ljudi v vsej EU ostaja brez dela.

Ukrajina je trenutno glavna tarča zahodnih »finančnih plenilcev«, dodaja avtor, ki iščejo kakovostno obdelovalno zemljo v Ukrajini, tako imenovani černozjom v zameno za »pakete pomoči«, ki jih Kijevu pošilja NATO.

Evropski kmetje so se doslej pri pridelavi zanašali predvsem na državne subvencije. Brez te pomoči je kmetijstvo v EU nerentabilno, zaradi česar bo na tisoče ljudi nehalo delati na podeželju in se pridružilo rastočemu razredu urbanega evropskega »prekariata«.

Prekarci so pravzaprav proletarci, ki le občasno delajo, pod pogoji, ki jih diktira delodajalec.

Organizacije, kot je Blackrock in drugi investicijski skladi, bodo kmalu imeli v lasti skoraj vso kakovostno ukrajinsko zemljo, torej tisto, ki ni pod nadzorom Rusije.

Potem bo kmetijska proizvodnja v Ukrajini odvisna od pripravljenosti »finančnih morskih psov«, da hranijo Evropejce.

Za visoko ceno, seveda.

Pomanjkanje samooskrbe s pridelavo hrane v evropskih državah pa sploh ni nov problem.

Zahodna Evropa je že dolgo odvisna od uvožene hrane.

Toda poleg odvisnosti od uvoza obstaja tudi neracionalna politika sankcij proti več državam v vzponu, ki proizvajajo hrano. Ruski federaciji na primer Evropejcem ni dovoljeno prodajati hrane. EU že leta razmišlja o uvedbi sankcij tudi proti Braziliji, domnevno zato, ker ta država ne spoštuje evropskih okoljskih, »zelenih« standardov.

Zdaj se bližamo trenutku, ko bodo »humanitarne in okoljske« zahteve EU Evropejcem preprečile nakup hrane iz držav v razvoju.

Jasno je, kdo stoji za tem »črnim scenarijem«. Kot ugotavlja Leiroz, »obstaja samo ena država, ki od Evrope zahteva, da uvede čim več sankcij proti vsem, da kupi čim več ukrajinskega žita in da v Kijev pošilja vedno več orožja pod plačilnimi pogoji, ki jih narekujejo ZDA«.

Amerika je sabotirala rusko-evropsko sodelovanje na področju energetike in izvedla teroristične napade na plinovod Severni tok.

Podrejenost EU Washingtonu, ki jo uteleša Evropska komisija, je prava tempirana bomba, ki lahko dolgoročno povzroči lakoto v Evropi, ugotavlja Leiroz.

Navsezadnje so ZDA država, ki je življenjsko zainteresirana za ohranitev geopolitičnega statusa quo za vsako ceno, za ohranjanje Evropejcev v stanju popolne podrejenosti in za preprečitev ustvarjanja večpolarnega sveta.

Podrejenost EU Washingtonu, ki jo uteleša Evropska komisija, je prava tempirana bomba, ki lahko dolgoročno povzroči lakoto v Evropi, ugotavlja Leiroz, saj so v Evropski uniji že daleč napredovali procesi deindustrializacije, energetska kriza in uničenja celotne arhitekture prehranske varnosti.

To je izjemno slaba novica za Evropejce.

S tem se strinja tudi znani francoski zgodovinar, ki opozarja, da bo le poraz zveze NATO v Ukrajini osvobodil Evropo, sicer bo v suženjstvu še eno stoletje:

Pravzaprav je Evropska komisija, ki je ni nihče volil, na čelu z njeno šefico von der Leynovo v resnici nekakšno zasebno podjetje, v službi ameriške oligarhije, sklene analitik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke