REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriška vojska končno zapušča Irak? Pentagon: »Ne gre za popoln umik«

Ameriška vojska končno zapušča Irak? Pentagon: »Ne gre za popoln umik«Postopna ukinitev vojaške prisotnosti bo trajala naslednje leto, sporoča Bidnova administracija. Vir: Posnetek zaslona, X

Washington bo v naslednjih 12 mesecih končal mednarodno misijo pod vodstvom ZDA v Iraku, piše v skupni iraško-ameriški izjavi, izdani sredi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu, ko si Izrael in Hezbolah izmenjujeta ogenj in grozita s širitvijo konflikta v Gazi.

Po intenzivnih pogovorih med iraško visoko vojaško komisijo, ZDA in mednarodno koalicijo bo ameriška vojaška misija prešla na dvostransko varnostno partnerstvo, je sporočeno.

Postopna ukinitev ameriške vojaške prisotnosti v tej državi bo trajala do septembra 2025, medtem ko se bo koalicijska okupacija z nafto bogatih območij sosednje Sirije nadaljevala vsaj do septembra 2026, da bi »preprečili vrnitev teroristične grožnje ISIS,« so dodali v izjavi.

Komisija bo delala na mehanizmih, potrebnih za olajšanje prehoda in »zagotovitev fizične zaščite koalicijskih svetovalcev, prisotnih v Iraku,« so sporočili.

Pentagon pa je poudaril, da čeprav se misija ZDA spreminja, to ne pomeni njenega popolnega umika.

»Ne, ZDA se ne umikajo iz Iraka. Naš odtis v državi se bo samo spremenil,« je dejala tiskovna predstavnica Pentagona Sabrina Singh.

Bagdad se že najmanj devet mesecev uradno pogovarja o umiku ameriških vojakov, podobni pozivi iraških uradnikov pa trajajo že leta.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani je prejšnji teden v intervjuju za Bloomberg dejal, da Irak ne potrebuje več ameriških vojakov na svojem ozemlju.

»Irak leta 2024 ni enak Iraku leta 2014. Od vojn smo prešli k stabilnosti,« je dejal.

ZDA so napadle Irak leta 2003 in trdile, da ima država orožje za množično uničevanje – gre za trditev, za katero se je kasneje izkazalo, da je lažna.

Ameriška kampanja bombardiranja »šoka in strahu« je opustošila velike dele Iraka in strmoglavila vlado Sadama Huseina, državo pustila v kaosu in ustvarila plodna tla za ekstremistične skupine, kot je Islamska država.

Po širjenju Islamske države v delih Sirije in Iraka leta 2014 so se ameriške enote vrnile v državo.

Koalicijske vojaške operacije so končane leta 2021, tako da je približno 2500 ameriških vojakov ostalo stalno prisotnih v Iraku.

Nepripravljenost ZDA, da odidejo iz Iraka je lahko povezana s strahom pred podobnimi katastrofalnimi posledicami, kot jih ima umik ZDA iz Afganistana, ugotavlja »Bloomberg«.

V zadnjih mesecih so bili ameriški vojaki ranjeni v raketnih napadih na ameriška vojaška oporišča v Iraku in Siriji sredi povečanih napetosti zaradi izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek