REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kdo je pritiskal na Zuckerberga: »Meta« cenzurirala vsebino na Facebooku

Kdo je pritiskal na Zuckerberga: »Meta« cenzurirala vsebino na FacebookuIzvršni direktor podjetja »Meta« je sporočil, da obžaluje, da se med pandemijo ni uprl pritisku Bele hiše. Vir: Posnetek zaslona, X

Izvršni direktor »Mete« Mark Zuckerberg je sporočil, da obžaluje, da je popustil pritiskom Bidnove administracije, da cenzurira vsebine, češ da je to bilo »narobe«, in obljubil, da se bo boril, če se podobna pobuda iz vrha ameriških oblasti ponovi.

Izvršni direktor Mete je v pismu pravosodnemu odboru predstavniškega doma ZDA pojamral v zvezi z njihovo preiskavo moderiranja (beri: cenzuriranja) vsebin na spletnih platformah.

Zuckerberg je podrobno opisal, kako so visoki uradniki Bidnove administracije zahtevali od podjetja, naj cenzurira določene objave o covidu, tudi če so bile satirične.

»Verjamem, da je bil vladni pritisk zgrešen in obžalujem, da o tem nisem bil bolj odprt,« je zapisal Zuckerberg.

»Trdno menim, da ne bi smeli ogroziti naših vsebinskih standardov zaradi pritiska katere koli administracije v kateri koli smeri - in pripravljeni smo temu nasprotovati, če se kaj takega ponovi.«

Zuckerberg je tudi izrazil obžalovanje, ker je v bistvu skrival vsebino, povezano s poročanjem New York Posta o Hunterju Bidnu, sinu Joeja Bidna pred volitvami leta 2020, za katero je FBI (zlagano) trdil, da je »ruska dezinformacija«.

»Od takrat je bilo jasno ugotovljeno, da zadevno poročilo (o Hunterju Bidnu) ni ruska dezinformacija, in s tega vidika zgodbe ne bi smeli zamolčati,« je dejal.

Bela hiša je izdala izjavo, v kateri brani dostop administracije do informacij o covidu.

»Naše stališče je bilo jasno in dosledno: verjamemo, da bi tehnološka podjetja in drugi zasebni akterji morali upoštevati učinke, ki jih imajo njihova dejanja na Američane, medtem ko sprejemajo neodvisne odločitve o informacijah, ki jih delijo,« so sporočili iz Bele hiše.

Zuckerbergovo pismo je doseglo Kongres v trenutku, ko so francoske oblasti na pariškem letališču aretirale ustanovitelja Telegrama Pavla Durova in ga obtožile vrste kaznivih dejanj.

V Washingtonu, navaja Politico, že leta cveti razprava o vlogi družbenih omrežij pri zatiranju vsebin naklonjenih »konservativcem«.

Ko je Elon Musk konec leta 2022 kupil Twitter (zdaj X) in platformo spremenil v zatočišče svobode govora, je Zuckerberg postal priljubljena tarča republikancev, pojasnjuje portal.

Zuckerberg je tudi napovedal, da letos ne bo financiral ameriških volitev, in dejal, da čeprav je bil »nepristranski«, so mnogi njegove »prispevke« interpretirali kot favoriziranje ene politične opcije (Demokratske stranke).

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek