torek, 24. december 2024 leto 29 / št. 359
Pri Celjski Mohorjevi monografija o rezbarstvu Maksa Berganta
Pri Celjski Mohorjevi so družbi so izdali in danes predstavili monografijo Rezbar Maks Bergant: Življenje, posvečeno lepoti. V knjigi je predstavljen izbor rezbarskih del, ki jih je ustvaril Bergant. Z delom so želeli obuditi spomin na mojstra, čigar dela krasijo vrsto slovenskih cerkva, a je njegovo ime v javnosti premalo poznano.
Maks Bergant (1912-1996) je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju med letoma 1960 in 1990 ustvaril več kot 50 oltarnih okvirjev, oltarnih miz in ambonov, okvirjev križevega pota ter luči, svečnikov in lestencev, ki krasijo številne slovenske cerkve. Med drugim je avtor oltarnih okvirjev podobe Marije pomagaj Leopolda Layerja tako v baziliki na Brezjah kot brezjanske Marije v ljubljanski stolnici, frančiškanski cerkvi na Tromostovju, cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču, kamniški cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki in žalski cerkvi sv. Nikolaja.
Umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki je avtor obširnega besedila v knjigi, je na predstavitvi monografije izpostavil prijateljski odnos med Bergantom in Jožetom Plečnikom. Njun odnos je bil po Komeljevem mnenju duhovno izhodišče Bergantove ustvarjalnosti, pri čemer se ni nikoli zgledoval po njegovem umetniškem slogu.
Bergant se je pri svojem delu naslanjal na tradicijo srednjeevropske umetnosti, zlasti baroka, pri čemer se ni posluževal kopiranja, saj so njegova dela izraz globokega ponotranjenja in lastnega navdiha, je menil Komelj.
Uvoden tekst h knjigi je zapisal rezbarjev sin Damijan Bergant, ki je predstavil tri prelomnice, ki so zaznamovale rezbarjevo življenje in ustvarjanje. Najprej je bila to odločitev za rezbarski poklic, ko naj bi prevzel vodenje domače kmetije, na njegovo delo je vplivala tudi bolezen - meningitis in pozneje hromenje roke - ter že omenjeno prijateljstvo s Plečnikom.
Največji del knjige predstavlja fotografsko gradivo, v katerem so po besedah urednice Tee Lukan Klavžer zajeta le avtorjeva najbolj reprezentativna dela. Precej njegovih del je shranjenih tudi v zasebnih zbirkah. Bergant, ki je ustvarjal v ateljeju - bajtici - ki ga je odkupil od kamniškega rezbarskega mojstra Ivana Klemena, je namreč veliko stvaritev podaril Kamničanom.