torek, 24. december 2024 leto 29 / št. 359
V Turčiji naredili ključni korak k širitvi pooblastil Erdogana
Turčija je v nedeljo zvečer naredila ključni korak k širitvi pristojnosti predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, saj je parlament v Ankari v prvem branju podprl še dva zadnja člena sporne nove ustave. Ta teden bo steklo še drugo branje, že spomladi pa bi lahko o novi ustavi volivci odločali na referendumu.
Vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) je uspelo zbrati 330 oz. tri petine glasov, ki so potrebni za sprejetje ustavnih sprememb in njihovo predložitev volivcem na referendumu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Poslanci so zadnja člena ustave, ki jo sestavlja skupaj 18 členov, v prvem branju podprli po maratonskem tednu izredno burnih razprav, ki so večkrat trajale pozno v noč. Parlament bo predvidoma v sredo začel še drugo branje in znova razpravljal o vsakem členu nove ustave posebej.
Razprave o novi ustavi so bile napete, Turki pa so bili prejšnji teden priča tudi enemu izmed najhujših fizičnih obračunavanj med izvoljenimi predstavniki ljudstva. Poslanci so se pretepali, krvaveli, eden izmed njih pa je trdil celo, da ga je nekdo ugriznil v nogo.
Namestnik turškega premierja Nurman Kurtulmus je po nedeljski odločitvi poslancev na Twitterju zapisal, da bo "Turčija, z Božjo pomočjo, dobila učinkovitejši model vladanja". V televizijskem pogovoru pa je kasneje povedal, da bi lahko referendum o novi ustavi potekal že v začetku aprila.
Predlagane ustavne spremembe bodo Turčiji prinesle predsedniški sistem, po mnenju kritikov pa bo z njimi oblast pristala v rokah enega samega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.
Spremembe bi v Turčiji, kjer zaradi spodletelega državnega udara julija lani že skoraj šest vladajo izredne razmere, prav tako razširile nabor pogojev, pod katerimi lahko predsednik razglasi takšno stanje. Prav tako bi po novem parlamentarne in predsedniške volitve potekale hkrati - predvidoma 3. novembra 2019.
Spremembam nasprotuje glavna opozicijska stranka CHP, tretja največja stranka v parlamentu, prokurdska HDP, pa je glasovanja bojkotirala. Kritiki Erdoganu očitajo, da si utira pot v avtoritarni sistem in da si po spodletelem puču, katerega cilj je bila njegova odstranitev, prizadeva za popoln nadzor nad državo.
Poslanci CHP so nasprotovanje ustavnim spremembam v parlamentu izrazili tako, da so v glasovalne skrinjice skupaj s svojimi glasovi stlačili kopije sedanje ustave. Več poslancev HDP pa se medtem odločanja v parlamentu niti ni moglo udeležiti, saj so trenutno zaradi obtožb o podpori kurdskim upornikom za zapahi - med njimi tudi oba predsednika stranke. Sami očitke zavračajo.
Vladajoča AKP ima v 550-članskem parlamentu 317 sedežev, potrebno tripetinsko večino pa je zbrala s podporo večine poslancev četrte največje stranke v parlamentu, nacionalistične MHP. AKP in njeni podporniki vztrajajo, da so spremembe ustave potrebne, da bo državi mogoče učinkoviteje vladati, Turčija pa se bo s tem tudi približala predsedniškemu sistemu v Franciji oz. ZDA.
AKP je ustanovil Erdogan, ki je bil med letoma 2003 in 2014 turški premier, odtlej pa je predsednik. V tem času mu je Turčijo uspelo preoblikovati, med drugim z ambicioznimi infrastrukturnimi projekti in zagonom industrije. A kritiki mu očitajo tudi, da si v ozadju prizadeva za islamizacijo in nevarno polarizacijo raznolike turške družbe.