sobota, 11. januar 2025 leto 30 / št. 011
Ali je EU res premagala plinsko odvisnost od Rusije? Videz vara, ker »plinsko hujša« tako da – strada!
Ali je Evropa res premagala plinsko krizo in dosegla neodvisnost od Rusije?
Na prvi pogled bi res lahko pomislili na to.
FT: Another European gas crisis is on the horizonhttps://t.co/OJad4Q2AhZ
— International Affairs journal (@IA_Journal_) June 7, 2024
FT je včeraj poročal, da se je evropski plinski trg izkazal za »veliko bolj odpornega« na izzive, s katerimi se je soočal od obsežne invazije na Ukrajino leta 2022.
Če pogledamo podrobneje, pa postane enako verjetno, da je to mir pred naslednjo nevihto opozarja Ralph Shoellhammer v UnHerd.
Prvič, uporaba fosilnih goriv sledi poslovnemu ciklu: v času gospodarske ekspanzije se poraba poveča, ker tovarne proizvedejo več, tovornjaki dostavijo več in pisarne se intenzivneje uporabljajo.
Vse to zahteva energijo, zato se poraba goriv, kot je zemeljski plin, ustrezno poveča. V času recesije je ravno nasprotno.
Zmanjšanje proizvodnje povzroči skoraj takojšnje zmanjšanje potreb po fosilnih gorivih.
To je tudi ena glavnih razlik med fosilnimi in obnovljivimi viri energije: veter in sonce na primer delujeta neodvisno od poslovnega cikla. Če piha veter in sije sonce, se proizvaja električna energija, ne glede na dejansko porabo.
To je nekaj, kar morate imeti v mislih, ko berete naslove o povečanem deležu obnovljivih virov energije v evropski mešanici energetskih virov.
To je bolj povezano s stanjem gospodarstva kot s trajno zmanjšanimi potrebami po plinu in neodvisnostjo od Rusije.
Great. Well we all knew sanctions on Russia wouldn't work after the oh, first 3-5 rounds. Where are we now- Round 18? EU leaders are so stupid. Why, why, WHY are we putting up with this??
— GypsyEyes (@GypsyEyes69) June 3, 2024
Another European gas crisis is on the horizon https://t.co/RNbsUa7MKy
V Nemčiji je na primer proizvodnja v energetsko intenzivnih panogah padla za skoraj 20 odstotkov v primerjavi s povprečjem leta 2021.
Takoj, ko bodo gospodarstva EU spet začela rasti, se bo temu primerno povečala tudi poraba energije, vprašanje pa je, od kod bo prišla ta energija.
Temu primerno se namreč odzivajo tudi države, ki že letos pričakujejo izboljšane gospodarske obete.
Deindustrializacija v Nemčiji bolj podrobno.
— Drago Babic (@drago_babic) April 20, 2024
Podobno gre pri nas. https://t.co/cWdC2xwxyj
Združene države na primer podaljšujejo obratovalni čas elektrarn na premog in razmišljajo o ponovni uvedbi jedrskih elektrarn, medtem ko Indija in Kitajska še naprej gradita proizvajalce vseh virov energije.
Trenutno je treba evropski načrt, da obrne svojo gospodarsko usodo, uskladiti z načrtom, da opusti celotno plinovodno omrežje, ki povezuje Evropo z njenim nekdanjim glavnim dobaviteljem: Rusijo.
Zaradi že tako razvpito visokih cen energije bo popolna zamenjava ruske oskrbe povzročila nove stroške na več področjih, kar bo vse povzročilo nova bremena za evropska podjetja in potrošnike.
Države, kot sta Madžarska in Avstrija, so še vedno močno odvisne od ruskega plina in ustvarjanje nove infrastrukture za dražji ameriški ali katarski LNG ne bo tako enostavno, kot mnogi verjamejo.
Kot poroča Financial Times, bo imela opustitev obstoječega plinovodnega omrežja z Rusijo tudi visoko ceno: »Tako imenovani operaterji prenosnih sistemov (TSO) na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem načrtujejo zvišanje pristojbin za transport plina po njihovih sistemih za kritje izgubljenih prihodkov od ruskega tranzita. Zaradi teh dodatnih transportnih stroškov bo pošiljanje plina na jug in zahod ter v srednjo Evropo dražje.«
Ciničen opazovalec bi lahko trdil, da medtem ko Rusija ni sankcionirala Evrope, so Evropejci sankcionirali sami sebe in ustvarili nevzdržno situacijo, v kateri je bila deindustrializacija ključ do nižjih cen energije.
Toda to je enako hujšanju s stradanjem. Nekaj časa lahko deluje, a na koncu bo smrtonosno.
— Archer Harper (@ArcherHarper6) June 11, 2024
Poleg tega je vse več dokazov, da se evropska javnost s tem ne bo strinjala.
Od Viktorja Orbána na Madžarskem do Roberta Fica na Slovaškem je vse več politikov, ki odkrito nasprotujejo energetski neodvisnosti od Rusije.
Podobna stališča zavzemajo glavne opozicijske stranke, kot je AfD v Nemčiji ali Svobodnjaška stranka v Avstriji.
Glede na sedanje politične trende – razen če bi cevovode plinovodov namerno uničili, kot so Severni tok 1 in 2 – je prezgodaj govoriti o koncu zanašanja Evrope na Rusijo.
Morda bo prišlo do premora, a ko bodo potrebe po energiji znova narasle, se bo težko upreti skušnjavi, da bi uporabili (še) obstoječe cevovodno omrežje.
The bombing of the Nord Stream pipeline, in September 2022, was the worst act of industrial terrorism in European history. Yet, after nearly two years, the attack continues to be the object of a massive cover-up by NATO governments. https://t.co/uXihnbpe8k
— Thomas Fazi (@battleforeurope) June 11, 2024
Pogodba o transportu ruskega plina preko plinovoda, ki gre preko Ukrajine se na primer izteče konec leta in Kijev ne namerava obnoviti pogodbo.
A v EU že razmišljajo o novi pogodbi, narejeni tako, da bi se »ruski« plin zamenjal z azerbajdžanskim, poroča Bloomberg.
Europe in Talks to Keep Russia-Ukraine Gas Pipeline Flowing | Bloomberg https://t.co/cTZOaF5rHR Russian gas still goes through Ukraine pipeline despite war. Parts of Europe are worried about the end of supply deal pic.twitter.com/Q6dDnU7qsj
— Venik (@venik44) June 11, 2024
Azerbajdžan bi nato poslal svoj plin po tem plinovodu, svojega pa bi odstopil Rusiji, da ga proda drugim kupcem, morda v Aziji.
Evropa bo na koncu približno tam, kakor je prišla z bojkotom ruske nafte – sedaj kupuje indijsko, ki pa je v resnici – ruska, le da je dražja.