REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trije posvetovalni referendumi zaradi »evrovolitev«: Mešanica pomembnih, zavajajočih in nepotrebnih vprašanj

Trije posvetovalni referendumi zaradi »evrovolitev«: Mešanica pomembnih, zavajajočih in nepotrebnih vprašanjKo gre za oceno referendumov o katerih bomo lahko odločali pa lahko rečemo, da gre očitno za mešanico pomembnih, zavajajočih in tudi nepotrebnih vprašanj, ki so postavljena le zato, da na volišča pritegnejo volivce. Vir: Posnetek zaslona, X

Državni zbor je razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu in o rabi konoplje.

Referendumi bodo potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament in dober del vprašanj, s katerimi bomo soočeni volivci je zapisan tako, da bi ljudi v čim večjem številu tudi pritegnil na volišča.

V povezavi s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo odgovarjali na vprašanje: »Ali se za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«.

Pri referendumu o rabi konoplje bosta vprašanji dve: »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene?« in »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje ina posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?«.

Tretje referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev?«

Ko gre za oceno referendumov o katerih bomo lahko odločali pa lahko rečemo, da gre očitno za mešanico pomembnih, zavajajočih in tudi nepotrebnih vprašanj, ki so postavljena le zato, da na volišča pritegnejo volivce... V državi je veliko pomembejših vprašanj, o katerih bi dejansko morali odločati, a ta nikoli ne pridejo na dnevni red...

Odloki o razpisu referendumov so bili izglasovani z glasovi poslancev Svobode in Levice. Za izvedbo referendumov hkrati z evropskimi volitvami so se zavzemali v Svobodi, tudi zato, ker računajo, da bodo s tem na volišča privabili več ljudi.

Glasove so prispevali tudi v Levici, kot so pojasnili, iz pragmatičnih razlogov. V opozicijskih SDS-u in NSi-ju so glasovali proti odlokom o razpisu referendumov, v SD-ju pa so se glasovanja vzdržali.

Državni zbor je zavrnil predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov, ki so jih vložili v SDS-u. Državljani se torej o zaupanju v vlado, nastanitvah prebežnikov in ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge ne bodo izrekali na referendumu.

Referendumsko vprašanje o zaupanju v vlado naj bi se na primer glasilo: »Ali ste za to, da vlada RS, ki jo vodi Robert Golob, zaključi s svojim mandatom in se razpišejo predčasne volitve poslank in poslancev v državni zbor?«

Več kot očitno je tudi, da je opozicija želela s temi referendumi nadomestiti volitve – to pa seveda ni prava pot v demokracijah.

Ko gre za oceno referendumov o katerih bomo lahko odločali pa lahko rečemo, da gre očitno za mešanico pomembnih, zavajajočih in tudi nepotrebnih vprašanj, ki so postavljena le zato, da na volišča pritegnejo volivce.

Musk - marihuana
Elon Musk med rekreativno uporabo marihuane... Vir: Posnetek zaslona, X

Ko gre za spraševanje o preferenčnem glasu je jasno, da gre za nekaj, kjer je spraševanje že dolgo časa nepotrebno. Večina vprašanih podpira rešitev, po katerem bi lahko na volitvah podprli predvsem kandidata, manj ali zgolj posredno pa bi podprli njegovo politično stranko.

Toda referendumsko vprašanje ima tudi namerno »napako« in je zato zavajajoče, saj ne pove natančno, ali bi šlo v primeru uzakonitve preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah za absolutni ali relativni preferenčni glas.

Absolutni preferenčni glas pomeni, da se ukinejo volilni okraji in se voli kandidata, stranka pa dobi glas s tem posredno. Relativni pa bi bil, da se voli stranko, nato pa kandidata. Ta glas je lahko obvezni ali neobvezni. Kako se bo to izpeljalo, pa je zaradi nejasnega vprašanja znova v rokah parlamenta.

Glede pridelave in uporabe konoplje v medicinske namene je prav tako jasno, da je do sedaj že več kot dvajset evropskih držav dovolilo medicinsko uporabo, nekatere pa celo, kot Nemčija, v »rekreativne« namene, enako kot določene zvezne države v ZDA.

Glede pridelave in uporabe konoplje v medicinske namene je prav tako jasno, da je do sedaj že več kot dvajset evropskih držav dovolilo medicinsko uporabo, nekatere pa celo, kot Nemčija, v »rekreativne« namene, enako kot določene zvezne države v ZDA.

Takšna »legalizacija« (ne pa popolna) bi bila tudi v Sloveniji verjetno, glede na družbeno toleriranje kajenja »gandže« že na vsakem koraku verjetno sprejemljiva tudi brez referenduma. Zato gre v tem primeru le za trik, s katerim želijo vladajoče stranke na volišča privabiti mlade in večinoma »svoje« volivce.

V državi je veliko pomembejših vprašanj, o katerih bi dejansko morali odločati, a ta nikoli ne pridejo na dnevni red...

Referendumi nasploh, še posebej pa posvetovalni v Sloveniji namreč nikoli ne pripeljejo velikega števila volivk in volivcev, saj se ti raje, kot da bi šli v nedeljo na referendum, odpravijo kam v naravo.

Najtežje vprašanje, ki bo 9. junija čakalo na odgovore je vprašanje o potrebi po uvedbi »pomoči pri prostovoljnem končanju življenja«.

Na desnici ga pogosto (nepravilno) ocenjujejo kot »zakon o evtanaziji.«

Noge - Avtopsija
Vir: Posnetek zaslona, X

Razprave o tem so bile vsaj v parlamentu že doslej burne, še vedno pa je marsikaj nejasnega.

Na načelni ravni se verjetno lahko strinjamo, da bi v državi, ki ima zagotovljeno pravico do splava in s tem o odločanju ljudi o nekih drugih življenjih morali dopustiti ljudem tudi odločanje o lastnih življenjih.

Kako to doseči brez zlorab pa je že drugo vprašanje in je odvisno od kvalitete zakonov.

Tu pa je vrsta nejasnosti, ki zapletejo odločanje.

Neodgovorjeno pa ostaja še eno vprašanje – namreč, kaj je narobe s samo EU in Evropskim parlamentom (ki ima večinoma manj pomembno vlogo v EU) in predvsem z neizvoljenimi institucijami kot je Evropska komisija, da se ljudje tako neradi udeležujejo evropskih volitev?

Ni namreč jasno, kdo naj bi to pomoč zagotovil. In če gre za zdravnike, ali bodo imeli pravico do ugovora vesti ter kdo bo tisti, ki bo odločal o koncu življenja - ter v kakšnih okoliščinah?

Tu sta izbiri v tem trenutku zato skorajda izenačeni.

Zato je tudi to vprašanje v resnici »trik vprašanje«, za pridobitev obiska volivcev, ker je nejasnega še toliko, da bo na koncu odločitev znova v rokah parlamenta.

Neodgovorjeno pa ostaja še eno vprašanje – namreč, kaj je narobe s samo EU in Evropskim parlamentom (ki ima večinoma manj pomembno vlogo v EU) in predvsem z neizvoljenimi institucijami kot je Evropska komisija, da se ljudje tako neradi udeležujejo evropskih volitev?

In da je evropskim volitvam potrebno dodajati še referendume, da bi se ljudje volitev sploh udeležili.

Odgovor na to vprašanje pa dajejo že ankete o vojni in miru v EU.

Večina ljudi namreč podpira mir in prekinitev financiranja vojne v Ukrajini – a skoraj vse evropske vlade vodijo povsem drugačno politiko.

In nobene garancije ni, da tako ne bodo ravnale še naprej, vse dokler se položaj ne bo še bolj drastično poslabšal.

In takrat referendumski triki ne bodo več potrebni.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke