REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prelomljene obljube: Evropske države kljub neizpolnitvi obveznosti Kosovo potiskajo v Svet Evrope

Prelomljene obljube: Evropske države kljub neizpolnitvi obveznosti Kosovo potiskajo v Svet EvropeV Sloveniji pa intelektualce in druge odličnike, ki so se nekoč zbirali v Cankarjevem domu in protestirali zaradi kršenja pravic Albancev na Kosovu današnje, še veliko hujše trpljenje Srbov na Kosovu prav nič ne moti. Vir: Posnetek zaslona, X

Prav danes se v Srbiji in na Kosovu spominjajo enajste obletnice podpisa Bruseljskega sporazuma.

V njem je bilo predvideno, da bodo Srbi na Kosovu v okviru procesa normalizacije dobili posebno Zvezo Srbskih občin (ZSO).

Toda prištinske oblasti podpisanega dogovora niso izpolnile.

So pa bile medtem bogato nagrajene. Večina delegatov v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope je za Kosovo, ki formalno še vedno pripada Srbiji, dala zeleno luč za sprejem v polnopravno članstvo v organizaciji, v kateri so članice lahko sicer le države.

Tudi slovenski politiki, delegati v PS Sveta Evrope so v celoti podprli ta kratkovidni predlog, da entiteta, ki ni država in svojo manjšino preganja in ne izpolnjuje podpisanih dogovorov - dobi članstvo... V Sloveniji pa intelektualce in druge odličnike, ki so se nekoč zbirali v Cankarjevem domu in protestirali zaradi kršenja pravic Albancev na Kosovu današnje, še veliko hujše trpljenje Srbov na Kosovu prav nič ne moti.

Tudi slovenski politiki, delegati v PS Sveta Evrope so v celoti podprli ta kratkovidni predlog, da entiteta, ki ni država in svojo manjšino preganja in ne izpolnjuje podpisanih dogovorov - dobi članstvo.

To je v Srbiji izzvalo val protestov.

Očitno je namreč, da članice EU in NATO (ki so Srbijo bombardirale in Kosovu omogočile odcepitev) svojo vlogo posrednikov v sporu med Prištino in Beogradom vidijo tako, da povsod, kjer lahko, zagovarjajo zgolj interese ene strani – Prištine.

Dolgoročno pa bo to seveda vodilo do novih napetosti in morda celo spopadov na t. i. Zahodnem Balkanu.

Na to kaže tudi vrenje v BiH zaradi skoraj istočasnega sprejema posebne resolucije o genocidu, usmerjene proti Srbom.

Vzporedno s tem pa srbska vojska izvaja velike manevre na Peštru.

Ti se sicer (še) ne bodo končali z vojaško akcijo, vendar napovedujejo ponovno, prihodnjo uporabo sile na Balkanu, na katerem evropske države s pravnim nasiljem kršijo mednarodno pravo in ne izpolnjujejo dogovorjenega.

Bruseljski sporazum Vir: X Tanjug
Še ena evropska laž: Bruseljski sporazum. Vir: X, posnetek zaslona

Podobno kot v primeru dogovorov iz Minska gre tudi tu očitno za kupovanje časa in prevaro.

O besedilu sporazuma, ki se formalno imenuje Prvi sporazum o načelih normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, so se sicer pogajali šest mesecev, preden so bili na dokument dani trije podpisi. Dokument je v imenu Beograda podpisal takratni premier, današnji šef srbskega zunanjega ministrstva Ivica Dačić, v imenu Prištine pa Hashim Thaqi (danes je priprt v Haagu, obtožen vojnih zločinov), ki je takrat opravljal funkcijo predsednika vlade začasnih institucij. Tretji podpis je v imenu Bruslja, ki je sodeloval kot mediator, prispevala tedanja visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Catherine Ashton.

Dačić je danes dejal, da Priština po 11 letih očitno nima namena oblikovati ZSO, čeprav je to njena mednarodna obveznost.

»Bruseljski sporazum, s katerim je to dogovorjeno, je samo žalostna epizoda, torej žalosten spomin na to, da je verodostojnost Evropske unije kot posrednice, ki zagotavlja izvajanje Bruseljskega sporazuma, zelo vprašljiva,« je Dačić povedal na novinarski konferenci.

Videli smo jasno in izraženo željo, da nimajo namena oblikovati ZSO in da je njihova želja etnično očistiti Kosovo in Metohijo Srbov.

Spomnil je, da je Ashtonova napovedala, da bo kmalu obiskala Beograd, in dodal, da bo to priložnost, da ji zastavi vprašanje, zakaj do danes še ni izpolnjena nobena od obveznosti Prištine. »Od takrat je EU izgubila kredibilnost, saj se t. i. Kosovo igra s kredibilnostjo EU. Videli ste, da je (predsednik vlade začasnih prištinskih institucij) Albin Kurti dan po odločitvi Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, da priporoči sprejem t. i. Kosova v Sveta Evrope izjavil, da ZSO nikoli niti ne bo oblikovana. Dejal je celo, da imajo Srbi preveč pravic,« je opomnil Dačić, poroča Tanjug.

Dačić je poudaril, da je vzrok vseh težav v dialogu to, da Priština ne želi izpolniti nobene od svojih obveznosti: »To je vzrok vseh težav, ta želja po neizpolnjevanju mednarodnih obveznosti Prištine. Sedaj imate tako rekoč vrhunec celotne krize, ki se kaže v permanentni nestabilnosti na Kosovu in Metohiji, skozi pomanjkanje institucij, pomanjkanje ZSO, ki bi lahko kompenzirala vse probleme, ki trenutno obstajajo. Videli smo jasno in izraženo željo, da nimajo namena oblikovati ZSO in da je njihova želja etnično očistiti Kosovo in Metohijo Srbov.«

Kosovo 1931 - 2011
Kosovo 1931 - 2011. Vir: Posnetek zaslona

Bruseljski sporazum, ki ima skupaj 15 točk, je zahteval, da Srbi na Kosovu lahko oblikujejo skupnost, ki bi vključevala 10 občin s srbsko večino južno in severno od Ibra ter Leposavić, Zvečan, severni del Kosovske Mitrovice, Zubin Potok, Parteš, Ranilug, Novo Brdo, Gračanico, Štrpce in Klokot.

Na podlagi dogovorjenega dokumenta je bilo predvideno, da bo imela ZSO statut, predsednika in podpredsednika ter skupščino, članstvo pa bi bilo odprto tudi za vse ostale občine, če se o tem strinjajo članice sodelujočih občin.

Vse občine bi imele pravico sodelovati pri skupnem izvajanju pristojnosti prek ZSO, skupnost pa bi imela popoln nadzor nad področji gospodarskega razvoja, izobraževanja, zdravstva, urbanizma in razvoja podeželja.

EU poskuša vse to »potisniti po grlu Srbije«, kot je to nekoč počela z Rusijo in širitvijo zveze NATO. Končalo pa se bo podobno, saj bo za Srbijo celo nadzor nad delom in ne celotnim Kosovom na koncu boljša opcija kot to, kar ji sedaj nudi EU.

Druge točke Bruseljskega sporazuma so se med drugim nanašale na policijo, sodstvo, pravosodje in lokalne volitve, realizirane pa so bile le tiste, katerih izvedba je bila odvisna od Beograda.

Po Bruseljskem sporazumu je za štiri občine na severu Kosova in Metohije, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo, predviden obstoj regionalnega policijskega poveljnika, policijski poveljnik za to regijo pa bi moral biti Srb, ki je imenovan s seznama, ki ga predložijo štirje župani v imenu ZSO.

Predvideno je tudi, da sestava kosovske policije na severu odraža etnično sestavo prebivalstva teh štirih občin.

Toda takoj po zamenjavi poveljnika kosovske policije za severno regijo novembra 2022, do česar Priština po Bruseljskem sporazumu nima pravice, so Srbi na Kosovu in Metohiji zapustili začasne prištinske institucije.

Razlogi za odhod so bili poleg tega nespoštovanje Bruseljskega sporazuma s strani Prištine, vdori posebnih enot t. i. kosovske policije na severu entitete ter gradnja policijskih baz in nezakonite aretacije Srbov.

Obenem je Priština ukinila še uporabo dinarjev na Kosovu in s tem onemogočila prejemanje pokojnin, socialnih transferjev in plač več kot 50.000 Srbom, predvsem na severu Kosova.

Protesti Kosovo
Protesti. Vir: Posnetek zaslona, X

Srbi na Kosovu tako živijo v pogojih okupacije, ne da bi EU to posebej motilo.

Kljub temu, da Priština 11 let ni oblikovala ZSO, je dobila vizumsko liberalizacijo z državami EU in status pridružene članice v parlamentarni skupščini Nata, PS SE pa je sprejela priporočilo, da se Priština povabi v članstvo te organizacije. Srbi so ostali tudi brez simbolov na svojih tablicah, dovoliti pa so morali prehod kosovskih čez svoje ozemlje.

V srbskih občinah danes vladajo albanski župani, Srbe pa kosovsko-albanska policija neprestano maltretira.

V Sloveniji pa intelektualce in druge odličnike, ki so se nekoč zbirali v Cankarjevem domu in protestirali zaradi kršenja pravic Albancev na Kosovu današnje, še veliko hujše trpljenje Srbov na Kosovu prav nič ne moti.

Kljub temu, da Priština 11 let ni oblikovala ZSO, je dobila vizumsko liberalizacijo z državami EU in status pridružene članice v parlamentarni skupščini Nata, PS SE pa je sprejela priporočilo, da se Priština povabi v članstvo te organizacije.

S temi nasilnimi ukrepi namreč želijo v EU prisiliti Srbijo, da prizna Kosovo kot državo, kar ta zavrača. EU poskuša vse to »potisniti po grlu Srbije«, kot je to nekoč počela z Rusijo in širitvijo zveze NATO.

Končalo pa se bo podobno, saj bo za Srbijo celo nadzor nad delom in ne celotnim Kosovom na koncu boljša opcija kot to, kar ji sedaj nudi EU.

Srbija za zdaj še čaka, ker je geopolitično v nevarni situaciji, obkoljena s članicami zveze NATO.

Ker pa se ta situacija spreminja, se bo nekoč spremenil tudi odnos Srbije do neprestanih prevar, ki jih je deležna s strani EU.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke