nedelja, 12. januar 2025 leto 30 / št. 012
Direktor Centra »Simon Wiesenthal«: GS OZN ne more soditi o genocidu, ki ga v Srebrenici – sploh ni bilo
Kako sredi genocida, pri katerem pravkar sodeluješ, pozornost javnosti usmeriti proti svojim nasprotnikom?
Odgovor zahodnih držav je preprost: z resolucijo o genocidu, katere tarča je tradicionalna zaveznica Rusije.
V Generalni skupščini OZN namreč v trenutku, ko je Izrael s strani Meddržavnega sodišča posredno že obtožen genocida, zahodne države vodijo tudi propagandno bitko povezano z genocidom.
Višek ironije je, da med njimi prednjači Nemčija (ki je v času druge svetovne vojne izvršila poskus genocida nad Židi) skupaj z zaveznicami iz Evropske unije, ki so se zaradi pomoči Izraelu že same znašle sredi tožb kot države sodelavke pri pravkar potekajočem genocidu nad Palestinci.
Ok. Podpirate pa genocid nad rusko manjšino v Ukrajini, naci banderistično vlado v Kijevu, NATOVO vojno v Ukrajini! Kaj niti povprečni možgani ne zadostujejo skapirati, da če ZDA in NATO podpirata genocid v Gazi, potem mora nekaj smrdeti tudi v Ukrajini. https://t.co/ce9Tmri58G
— gregor preac (@GPreac) April 8, 2024
Neposreden povod za to pobudo pa je 30. obletnica pobojev v Ruandi.
Gre predvsem za pobudo, da bi OZN obeležila dan, ko se je zgodil poboj v Srebrenici kot dan spomina na žrtve genocida.
S tem pa bi se genocid v veliki meri »obesil« na ramena Srbov in Srbije, sicer tradicionalnih zaveznikov Rusije, kot jih vidijo na Zahodu.
O tem je sedaj svoje mnenje povedal direktor znanega in priznanega centra »Simon Wiesenthal« iz Jeruzalema Efraim Zuroff.
Direktor centra „Simon Vizental“ iz Jerusalima Efraim Zurof izjavio je da zločin u Srebrenici 1995. godine nije bio genocid i da ne misli da je Generalna skupština UN...https://t.co/OgKG71tswJ
— Verige (@VerigeNet) April 7, 2024
Dejal je, da zločin v Srebrenici leta 1995 ni bil genocid in da meni, da Generalna skupščina ZN ni pristojna za ugotavljanje, ali je dogodek genocid ali ne.
»Glede na prvotno definicijo genocida, po kateri gre za poskus uničenja celih narodov, pri zločinu v Srebrenici ni šlo za genocid, saj so srbske enote osvobodile vse ženske in otroke,« je za Politiko povedal Zuroff.
Na vprašanje, ali bi sprejetje resolucije lahko služilo kot podlaga za zahtevek za vojno odškodnino, je Zuroff dejal, da bi lahko, če bi bila takšna resolucija sprejeta, vodila do zahtevka za odškodnino.
Just visited the Srebrenica Genocide Memorial Centre in Bosnia and Herzegovina, a deeply moving and important site. It's a solemn reminder of the Srebrenica massacre and the importance of peace and understanding in our world.
— Vudi Xhymshiti (@VudiXhymshiti) April 4, 2024
The Srebrenica massacre, which took place in July… pic.twitter.com/G2277Jm5gB
Verjame, da je možno, da je spodbuda za predlaganje te resolucije način odziva OZN na zločine Hamasa, torej nedvoumna obsodba teh zločinov.
Medtem bošnjaški del misije BiH pri OZN samostojno, brez odločitve predsedstva BiH, dela na novi resoluciji o Srebrenici, ki naj bi bila predstavljena na zasedanju VS OZN 27. aprila.
Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je vsem vodjem misij držav članic OZN ter generalnemu sekretarju OZN Antoniu Guterresu in predsedniku Generalne skupščine Denisu Francisu poslala pismo, v katerem je opozorila na izjemno pomembno vprašanje v zvezi z nedavnimi dejanji veleposlanika BiH pri ZN, ki se nanašajo na »resolucijo o Srebrenici«.
Srbska diplomacija v primeru sprejetja zadevne resolucije, ki sicer ni mednarodnopravno obvezujoča, napoveduje zaostrovanje konfliktov znotraj BiH.
Srbija je ena od podpisnic Daytonskega sporazuma, ki je omogočil oblikovanje BiH kot samostojne države.
Neodvisna mednarodna komisija za raziskovanje trpljenja vseh narodov na območju Srebrenice v letih od 1992 do 1995, ki je bila ustanovljena v Republiki Srbski je sicer ugotovila, da v Srebrenici ni prišlo niti do posameznega zločina genocida niti do genocida na splošno.
Israeli historian Gideon Greif professor of Jewish history at the University of Texas after 2 years research in the commissionon Srebrenica said THERE WAS NO GENOCIDE COMMITTED IN SREBRENICA and it will make him very angry if somebody callsit by that namehttps://t.co/ih2Xc2TEDd https://t.co/fDUAjm5TSV pic.twitter.com/gt19HfMkoL
— (@Ivana_Bojo) April 2, 2024
Povsem drugače je sicer presodilo nekdanje ad hoc kazensko sodišče za zločine na področju nekdanje SFRJ (ICTY), vendar delovanje in presoje tega sodišča, ki je bilo ustanovljeno kot začasno in v skladu s poglavjem VII Ustanovne listine, ki omogoča uvajanje »prisilnih sredstev« za spoštovanje mednarodnega reda - ne uživa brezpogojne podpore mednarodne skupnosti.
Predvsem Srbija, pa tudi Kitajska, Rusija in druge »nezahodne« države ocenjujejo številne sodbe tega sodišča kot zelo pod vplivom (zahodne) politike in zelo sporne.
Zločin u Srebrenici nije bio genocidhttps://t.co/XGh0k3gb4D
— izprveruke.rs (@IzprverukeRS) April 7, 2024
Glede Srebrenice kritiki pogosto poudarjajo, da je bilo število žrtev poboja, ki se je nedvomno zgodil, v resnici bistveno manjše ter da so bili med žrtve prišteti tudi številni padli Bošnjaki, ki so se z orožjem prebijali iz obroča okoli Srebrenice.
Srbija poboja ne zanika in ga uradno obsoja, predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Srebrenici tudi poklonil žrtvam tega zločina, vendar zavrača pravno kvalifikacijo, da je šlo za genocid.
Po drugi strani si nekatere države in organizacije prizadevajo, da bi obveljala le ta ocena iz sodb ICTY in se zavzemajo celo za to, da bi se vsakršno drugačno poimenovanje tega zločina kaznovalo kot verbalni delikt.
ICTY sicer medtem ne obstaja več, pač pa ga je nadomestila organizacija, ki se imenuje Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenska sodišča.
Nekateri strokovnjaki za vojno pravo opozarjajo tudi na dejstvo, da je do poboja v Srebrenici, ki so ga izvršile enote srbske vojske v BiH prišlo šele po stalnih, večletnih napadih bošnjaških enot na srbske vasi v okolici Srebrenice, kjer so bošnjaške enote prav tako pobile več tisoč srbskih civilistov, ne da bi kdorkoli za to kadarkoli odgovarjal.
V Srbiji in srbskem delu BiH zato oznako »genocid« za zločin v Srebrenici zavračajo.
Vse to pa je tudi vir stalnih razprav in sporov med posameznimi državami, naslednicami SFRJ in za napetosti znotraj njih.
Vzpodbujajo jih tudi iz mednarodnega okolja.
Leta 2015 je Velika Britanija VS OZN predlagala kar šest različic »resolucije o genocidu« v Srebrenici, vendar je vedno naletela na veto Rusije.
Željka Cvijanovic,who sent a letter to the UN through the ambassador of Serbia,announced conflicts in Bosnia and Herzegovina if the resolution on the genocide in Srebrenica is adopted
— (@Edy48155331) April 7, 2024
Željka Cvijanović u službi zla i četništva@OHR_BiH @USEmbassySJJ @LagumdzijaZ @Europarl_EN pic.twitter.com/WrykgJK289
Prav zato sedaj poskušajo s podobno resolucijo prodreti v Generalni skupščini OZN.
Ob tem je ironično predvsem dejstvo, da se z omenjeno resolucijo, ki je vezana na Srebrenico poskuša z genocidom »umazati« Srbija kot zaveznica Rusije, istočasno pa Velika Britanija ignorira veliko število dejanskih genocidov, v katerih so sodelovale ali jih izvedle zahodne države in njene zaveznice ali pa pri njih še pravkar (kot v primeru Palestine, kjer so tarča pobojev ne le za vojsko sposobni moški, kot večinoma v Srebrenici, pač pa tudi starci, otroci in ženske) - sodelujejo.