Slepota šovinizma: Jelinčič razburjen, a ne zato, ker sta Maribor in Beograd že prehitela zaplinjeno Ljubljano!

Bližajo se evropske volitve in tudi stranke, ki jih v zadnjem času ni bilo veliko v javnosti, že iščejo priložnosti za vzbujanje pozornosti.

Prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti se je nedavno pritožil, da se v Mariboru »požvižgajo na zakon o javni rabi slovenščine in imajo na mestnih avtobusih Marproma napise zgolj v srbohrvaškem in angleškem jeziku«.

»A so mogoče Hrvatje poleg slovenskega morja zasedli še kaj česar ne vemo?!« se je namreč vprašal Jelinčič.

Gospod po tolikih letih še ni uspel ugotoviti da srbo-hrvaščina ni, nikoli ni bila in tudi ne bo hrvaščina. Je pa srbščina. V življenju šteje plemenitost ne pa zdrav razum in modrost (tudi politična).

— Ljerka Svagel (@camelanet) March 10, 2024

Pri tem je Jelinčiča motil napis, ki je pozival na sprostitev mest za invalide.

V Javnem Holdingu Maribor so se takoj opravičili. Pojasnili so, da je šlo za posamičen primer novega električnega avtobusa, ki je bil izdelan v tovarni Feniksbus v Novem Sadu, kjer je proizvajalec vanj namestil obvestilo za potnike v svojem domačem in angleškem jeziku, napis pa so spregledali in so ga nato nadomestili s slovenskim.

To je seveda prav, je pa bilo neumestno v tem napisu videti že nekakšno zaroto ali celo agresijo. Ker to očitno ni bila ne srbska in ne hrvaška zasedba Slovenije, pač pa zgolj napaka lastnika ob prevzemu avobusov.

Ob tem je zanimivo, da predsednik stranke, znan po šovinistični retoriki, ni opazil še bolj pomembnega dejstva, da namreč v Mariboru, pa tudi v nekaterih mestih Srbije, na primer v Beogradu, že vozijo električni avtobusi, medtem ko takšnih v Ljubljani še vedno – ni.

V Zagrebu (tako kot v Beogradu) pa imajo že od nekdaj itak električne tramvaje, ki jih je Ljubljana kratkovidno odpravila, preizkušajo pa tudi električne avtobuse.

V Ljubljani, ki se hvali po svoji »čistoči« so namreč mestni očetje dolgo časa stavili na metan, po novem pa so si omislili drage avtobuse na še dražji vodik.

Ali ste vedeli, da po Ljubljani vozijo tudi avtobusi na metan, ki prispevajo k nižjemu izpustu emisij CO₂? V prihodnjem letu pa bodo po Ljubljani zapeljali tudi prvi brezemisijski avtobusi s pogonom na vodik.

 Gregor Murn#visitljubljana #ljubljana #greenhint pic.twitter.com/61eV50fpmy

— Turizem Ljubljana (@TurizemLJ) September 19, 2023

Električne avtobuse so v mesto pustili samo »preizkusno.«

Ljubljanska mestna občina je za potrebe podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP) sprožila postopek javnega naročila za nakup osmih »zgibnih, nizkopodnih avtobusov na vodik razreda I.«

Dobavo pričakujejo do 4. aprila.

Vodik se praviloma izdeluje na zelo umazan način, če pa je res »zelen«, pa je dejansko zelo drag in se mora pridobivati iz res čistih virov, da si to oznako sploh zasluži.

Ob tem so izgube energije pri prenosu čiste energije preko vodika več kot polovične, (v elektriko se iz vodika pretvori le okoli 40 odstotkov energije) zato gre za praviloma zelo neracionalno in energetsko razsipno tehnologijo.

Električni avtobusi z baterijami spremenijo v gibanje okoli 85 -90 odstotkov energije.

Tu je še en logističen problem.

V Sloveniji je prvo polnilnico z zelenim vodikom odprla cementarna Anhovo, ki pa ji sedaj, zaradi novih okoljskih pravil – grozi zaprtje.

Kje in po kakšni ceni se bodo z domnevno zelenim vodikom polnili ljubljanski avtobusi, bo zato še zanimivo spremljati.

Cena kilograma zelenega vodika naj bi bila na trgu okoli 4 do 7 dolarjev za kilogram, a polnilnice v Kaliforniji vodik prodajajo po 36 dolarjev.

To pomeni, da je vožnja električnega avta z gorivnimi celicami okoli 14-krat dražja od vožnje z električnim avtom na baterije.

A Ljubljana si je omislila avtobuse, ki uporabljajo prav to vrsto redkega goriva...

Uporaba avtobusov na baterije je zato veliko bolj preprosta in okoljsko sprejemljiva rešitev.

Pri tem pa sta v mariborski vozni park že od novembra lani vključena dva električna avtobusa, kar pomeni, da je Maribor po elektrifikaciji javnega prometa že daleč pred Ljubljano.

Nova 12 metrov dolga avtobusa proizvajalca Iveco sta, tako kot predhodna na liniji 6, opremljena s pantografom, ki omogoča priložnostno polnjenje na začetnem in končnem postajališču – na Avtobusni postaji Maribor in postajališču Vzpenjača pod Pohorjem.

Popolna elektrifikacija linije 6 letno zmanjšuje škodljive izpuste za približno 384 ton.

Prav tako električni avtobusi ne povračajo nobenega hrupa, med prednostmi pa so še prihranki pri gorivu oziroma energentih.

Električni avtobusi so seveda že desetletja stalnica mest predvsem na Kitajskem in v nekaterih večjih mestih po Evropi.

Tudi v srbski prestolnici se pojavljajo v vse večjem številu, tam imajo (slika zgoraj) že kar tri večje »eko« proge.

Tudi avtobus, v katerem je bil »sporen« srbski napis je bil izdelan v tovarni Feniksbus v Novem Sadu, kjer je proizvajalec vanj namestil obvestilo za potnike v svojem domačem in angleškem jeziku.

Skratka, medtem ko v Srbiji električne avtobuse že izdelujejo, se v zaplinjeni Jelinčičevi Ljubljani v javnem prometu še zmeraj vozijo na umazane ogljikovodike, a to Plemenitega očitno sploh ne moti!

Videl je le zanj sporen napis, zgrešil pa bistvo – v tujini izdelan električni avtobus in pomanjkanje istih v njegovem mestu.

Še en primer, ki kaže, kako je šovinizem, po katerem se je Jelinčič proslavil - za pomembne, čeprav tuje rešitve – v resnici slep.