sreda, 15. januar 2025 leto 30 / št. 015
Neslavni rekord v Franciji: Ključavnica na 55.000 podjetij!
Lani je v Franciji šlo rakom žvižgat 55.000 podjetij, kar je po podatkih, ki jih je konec decembra zbrala francoska centralna banka, največ po letu 2017.
Statistični podatki, ki jih je v soboto objavila centralna banka, so pokazali, da je v zadnjih 12 mesecih v povprečju zdrsnilo v bakrot ali se znašlo v likvidaciji 55.492 podjetij.
En France plus de 55000 entreprises ont fait faillite pic.twitter.com/TtAp4t91pl
— Marie (@belindageoly) January 6, 2024
Celo v letih pandemije covida-19 je bilo zabeleženo bistveno manjše število propadlih podjetij, skoraj polovica sedanjih številk.
Glede na poročilo so bila v letu 2023 najbolj na udaru predvsem mala in srednje velika podjetja (MSP).
I think there will be a big political change coming in Europe. Ppl are suffering from the woke political policies from the Ukraine war. Supersized energy cost, company bankruptcy, unemployment, migrants… are the driving factors
— Alan (@Al_borotador) December 19, 2023
Podjetja, ki zaposlujejo do 250 ljudi, predstavljajo veliko večino vseh, s 55.435 zaprtji.
Medtem so tudi srednja in velika podjetja z več kot 250 zaposlenimi zabeležila porast stečajev, saj se je njihovo število povzpelo na 57 in se je od leta 2022 podvojilo.
Infamous record in France: padlock on 55,000 companies pic.twitter.com/9ydAaupTlg
— Vlado Gorski (@VGorski011) January 7, 2024
Negativni trend je najbolj izrazit v gostinstvu in hotelirstvu, kjer se je število stečajev v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečalo za 44,6 odstoka, medtem ko je sektor informacijsko-komunikacijske tehnologije zabeležil 44,4-odstotno rast.
Kmetijstvo v državi je edino, ki je zabeležilo 1,3-odstotni padec števila stečajnih predlogov.
It was 3 weeks ago in France, and just one of about 150 protests they've staged since August. https://t.co/dhJ49016Tq
— Ang Murphy (@AngMurphy8) January 7, 2024
Decembra je Financial Times poročal, da je število stečajev podjetij po vsem svetu preseglo raven, doseženo med svetovno finančno krizo leta 2008.
Analitiki dvig pripisujejo višjim obrestnim meram, pa tudi samolikvidaciji tako imenovanih »zombi podjetij«, ki so obdobje covida-19 preživela le zahvaljujoč državni podpori.