Skrivnosti Stalinovega bunkerja, ki se nahaja 37 metrov pod zemljo

Ena najbolj znanih in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti mesta Samara je Stalinov bunker, ki se skriva 37 metrov pod tlemi.

Za primerjavo, Hitlerjev bunker v Berlinu je bil na globini 16 metrov, Churchillov pa le 5.

To strateško pomembno stavbo že od leta 1942 obkrožajo številne legende, in verjeli ali ne, celotna gradnja je trajala le osem mesecev.

Maj 1990 je bil izjemno pretresljiv za stanovalce povsem običajne stanovanjske stolpnice v Samari, saj so prav v njihovem vhodu odkrili enega najbolj varovanih in najglobljih bunkerjev iz časa velike domovinske vojne, kot Rusi imenujejo drugo svetovno.

Zakaj se je Stalin odločil zgraditi enega svojih bunkerjev ravno v Kujbiševu (ki je kasneje postal Samara) in prav v tej stavbi, na vogalu ulic Frunze in Rabočej?

Zato, ker je napad nacistov na Moskvo pomenil samo eno: Stalina je treba nujno evakuirati!

Nezavidljive razmere v Moskvi, natančneje bližanje nevarnosti, so privedle do tega, da je 15. oktobra 1941 Državni odbor za obrambo ZSSR sprejel sklep o evakuaciji prestolnice v Kujbišev, ki se je nahajal na varni oddaljenosti od fronte, zato je bil izbran kot »nadomestna« prestolnica.

Kujbišev je imel vse - razvito infrastrukturo in prometni sistem, dober sistem zaščite, bil je dovolj daleč, a spet blizu Moskve.

Poleg tega se je nahajal na vzpetini, med reko Volgo in pristaniščem Samara.

Odločitev je padla - evakuacija se je začela.

Da bi evakuiral Stalina je državni komite sprejel še eno odločitev, tokrat o izgradnji zaklonišča v Kujbiševu, in takoj po objavi, februarja 1942, so se začela dela, ki so bila v samem vrhu prioritet državne varnosti.

Projekt in shema zaklonišča sta nastala v rekordnem času, za gradnjo so bili mobilizirani najboljši metrograditelji in veliko mladih delavcev, celoten proces pa je bil zavit v tančico skrivnosti.

Nihče ni smel vedeti, da v Kujbiševem gradijo znameniti bunker za voditelja Sovjetske zveze.

»Ko sem prišel v mesto, je bilo delovišče obdano z visoko ograjo, znotraj katere sta bili že izkopani dve globoki jami,« se spominja eden od še živečih graditeljev na projektu, Nikolaj Ivanov.

Vsi, ki so bili vključeni v projekt, so morali podpisati pogodbo o zaupnosti podatkov, da pa bi pritegnili čim manj pozornosti od zunaj, so dela potekala izključno ročno, brez kakršne koli mehanizacije – torej le z lopatami, krampi in udarnimi kladivi.

»Načrtovano je bilo, da bo gradnja trajala eno leto, skupaj pa je bilo zaposlenih okoli 40.000 ljudi in porabljenih več kot 7 milijonov rubljev,« je pojasnil Timofej Zaharčenko, nekdanji direktor muzeja »Stalinov bunker«.

BOONG KE STALIN
Kuibyshev City during World War II. Part Three.

Stalin's Bunker in Samara.
Two weeks ago, I visited Samara City, but I only stayed there for 6 hours before moving to another city. So, after leaving the train station, my first stop was Stalin's Bunker, also known… pic.twitter.com/s6WjpTAKJe

— Minh Nam (@MinhNam51547516) August 11, 2023

Bunker je bil zgrajen kot kopija moskovske metro postaje »Aerodrom«, segal pa je kar 37 metrov globoko, kar je bilo v primerjavi z bunkerji drugih državnikov izjemno impresivno - Hitlerjev v Berlinu je bil globok 16 metrov, Churchillov in Rooseveltov pa sta končala pri 5.

Stalinov bunker je bil tudi najbolj zaščiten od vseh in tudi v najslabšem primeru bi sovjetski državnik ostal nedotaknjen, saj bi ga ščitile plasti zemlje, betona in peska ter posebna jeklena konstrukcija (armatura).

Vsega skupaj je imel bunker 7 nadstropij, številčenje pa je potekalo od najglobljega do tistega, ki je najbližje površju zemlje.

Za neprekinjeno oskrbo z električno energijo so bili uporabljeni kar trije električni sistemi in dizelska elektrarna, na poseben način pa sta bila zagotovljena vodovod in kanalizacija.

Tudi klimatska naprava je bila izdelana v skladu z najnaprednejšimi tehnologijami, tako da bi bili lahko tudi v najslabšem možnem scenariju na varnem do pet zaporednih dni.

Tik pod tlemi je jašek, ki je še najbolj podoben podzemni železnici, in da bi obiskovalcem najboljše pričarali vzdušje, se luči ugasnejo in ostanejo prižgane le rdeče lučke, ki spominjajo na tiste v podzemni.

Nato vodi dolg hodnik do glavnega jaška, od koder se obiskovalci spustijo po vrtoglavo strmih stopnicah.

V vsakem nadstropju so tehnični prostori, ki so danes spremenjeni v razstavne dvorane, vhod v vse prostore pa varujejo hermetična vrata, ki prenesejo pritisk 10 ton na kvadratni meter.

Najbolj zanimivo pa je prvo, najgloblje nadstropje, kjer je bil Stalinov kabinet.

Ta soba ima površino 36 kvadratnih metrov, opremljena je s pisalno mizo in kavčem, na katerem bi sedeli njegovi gostje, medtem ko so iz sobe skupno 4 izhodi - kam vodijo, nihče ne ve.

Domneva se, da so bila vrata tam zato, da zavedejo sovražnika, pa tudi zato, da tistemu, ki je notri, »naženejo strah v kosti«, saj nikoli ne veš, za katerimi vrati se skrivajo stražarji. In morda - za vsemi?

Eno najpogostejših vprašanj je, ali je Stalin kdaj obiskal ta bunker v Samari?

Uradnih podatkov o njegovih obiskih ni, kar ni presenetljivo, saj se med vojno evidence niso vodile.

Po odkritju leta 1990 pa so nekateri gradbeniki, ki so sodelovali pri gradnji, povedali, da je Stalin sam naredil spremembe v projektu in sodeloval pri primopredaji objekta.