REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Žalovanje nad nemškim avtomobilom: Kako je Merz odprl sejem v Münchnu

Žalovanje nad nemškim avtomobilom: Kako je Merz odprl sejem v MünchnuEnostranski politični dogovori o specifičnih tehnologijah predstavljajo napačen ekonomski pristop in bi lahko povzročili resno škodo tradicionalni avtomobilski industriji, je dejal Merz. Vir: Posnetek zaslona, X

Nemški kancler Friedrich Merz je na otvoritvi avtomobilskega sejma v Münchnu ostro kritiziral odločitev Evropske komisije, da od leta 2035 prepove prodajo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem.

Merz je poudaril, da je potrebna večja prožnost pri predpisih in da enostranski politični dogovori v zvezi s specifičnimi tehnologijami predstavljajo napačen ekonomski pristop, poroča Politico.

Poudaril je, da bi takšen korak lahko povzročil resno škodo tradicionalni avtomobilski industriji, ki je jedro nemškega gospodarstva.

»Ponuditi moramo več prostora za razvoj različnih tehnologij in se izogniti enostranskim političnim odločitvam. Tehnologije, ki nam bodo na voljo, bi morale biti prilagojene dejanskim potrebam trga in gospodarstva,« je dejal Merz.

Izjave nemškega kanclerja so subtilna aluzija na zakonodajo EU, ki od leta 2035 prepoveduje prodajo novih avtomobilov z izpusti CO2, s čimer dejansko prepoveduje motorje z notranjim zgorevanjem – odločitev, ki je v Nemčiji, kjer domuje nekaj največjih in najbolj znanih proizvajalcev avtomobilov na svetu, izjemno nepriljubljena.

Generalni direktorji nekaterih od teh podjetij, kot so BMW, Mercedes in Volkswagen, so sedeli v prvi vrsti in živahno prikimavali ter ploskali Merzovim besedam.

»Politico« navaja, da je to vprašanje ključnega pomena za Berlin, saj avtomobilska industrija predstavlja približno 5 odstotkov nemškega BDP in zaposluje približno 800.000 ljudi, vendar se trenutno sooča z resnimi težavami: padajočo prodajo na Kitajskem, izzivi pri prehodu na električna vozila in težavami, ki jih povzročajo carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump.

Argument je, da bi fleksibilnost glede ciljev, ki jih je določila EU, lahko nekaterim tradicionalnim avtomobilskim podjetjem omogočila vsaj malo daljši obstoj.

Medtem so tri največja nemška avtomobilska podjetja predstavila svoje nove (v primerjavi s kitajskimi - pregrešno drage) električne modele, s katerimi želijo konkurirati tekmecem s Kitajske, ki so doslej imeli prednost zaradi naprednih tehnologij.

BMW je na primer predstavil novi električni SUV iX3, ki ponuja doseg 800 kilometrov, kar zmanjšuje »tesnobo glede dosega«, je povedal direktor podjetja Oliver Zipse, ki se bo skupaj z evropskimi kolegi v petek sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, kjer naj bi lobiral za pomembne spremembe zakona od leta 2035.

»Politico« poudarja, da Merz pri teh prizadevanjih ni osamljen, ampak da si tudi italijanski minister za gospodarstvo Adolfo Urso želi razveljavitve zakona, ki narekuje opustitev motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035, konservativna Evropska ljudska stranka v Evropskem parlamentu pa je razveljavitev prepovedi vključila v lanskoletni volilni program.

Podobno stališče zagovarjajo tudi drugi politični voditelji, na primer bavarski premier Markus Zeder, ki je dejal, da »prepoved do leta 2035 ni pravilna in jo je treba prilagoditi realnosti«.

Nemški avtomobilski lobi, ki ga vodi Hildegard Müller, si prav tako prizadeva za spremembe te zakonodaje in predlaga spremembo cilja zmanjšanja emisij CO2 s 100 odstotkov na 90 odstotkov ničelnih emisij ter dovoljenje drugih pogonskih sistemov, kot so hibridi in podaljševalniki dosega, ki prav tako izpolnjujejo podnebne cilje.

Vse te spremembe bi lahko podaljšale življenjsko dobo motorja z notranjim zgorevanjem in omogočile avtomobilski industriji, da se prilagodi in nadaljuje delovanje v novih razmerah.

Ne glede na to pa je pred nemško avtomobilsko industrijo že večji izziv - zaradi novih baterij in hitrega padanja cen predvsem kitajskih električnih avtov je celo nakup primerljivega električnega avta z bencinskim vse bolj privlačen, dolgoročno stroški uporabe pa so že dalj časa bistveno nižji.

Kitajski avtomobili znamke BYD. Vir: Xinhua

Na Kitajskem so (spodaj) primerljivi električni avti že cenejši od podobnih z motorji z notranjim izgorevanjem.

Povprečen električen avto stane 25.500 ameriških dolarjev, v ZDA pa 60.000 dolarjev.

Tudi zato, ker ima Kitajska več kot 100 proizvajalcev električnih avtomobilov.

To pa pomeni, da bi lahko v vse bolj zaostali EU še dalj časa vozili vse bolj zastarele, manj zmogljive in okolju bolj neprijazne avtomobile, dobro zaščitene z vse višjimi carinami na električne iz konkurenčnih držav, medtem ko bo preostanek sveta (izven EU in tudi ZDA) hitro napredoval in moderniziral svoj transport.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke