»Imamo največjo površino nakupovalnih središč na prebivalca v EU in najnižjo stopnjo samooskrbe s hrano v EU«

Medtem ko se v Sloveniji inflacija še vedno bohoti veliko nad stopnjami v ostalih državah območja evra, ekonomisti ugotavljajo, da se najbolj draži hrana.

Življenjske potrebščine so se septembra na letni ravni v povprečju podražile za 7,5 odstotka, na mesečni pa za 0,3 odstotka.

Inflacija je septembra na letni ravni znašala 7,5 %, na mesečni pa 0,3 %. https://t.co/QklcE2FWgj

— Statistični urad RS (@StatSlovenija) September 29, 2023

K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 9,2 odstotka), k mesečni pa višje cene električne energije (za 10,0 odstotka).

V državah območja evra je inflacija med tremi in štirimi odstotki.

Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka.

Stopnja inflacije v evrskem območju je tako dosegla najnižjo raven po oktobru 2021.

Pri ustavljanju dražitve hrane pa država nima veliko moči, ker se je v nekaj desetletjih razvoja v neoliberalno smer spremenila v veliko odvisnico od uvoza.

Golobova vlada žal nadaljuje v isto smer in kmete poleg samozaposlenih podjetnikov najbolj obdavčuje.

Naravovarstvenik Anton Komat je to napačno smer razvoja opisal s sledečo diagnozo stanja: »Od osamosvojitve smo zabetonirali 100.000 hektarjev rodovitnih tal – četrtino kmetijskih površin. Do danes je propadlo 18.000 malih kmetij. To je največji etnocid, ki je bil storjen slovenskemu narodu. Ne Avstro-Ogrska, ne Kraljevina Jugoslavija, ne samoupravna socialistična Jugoslavija, niso kaj takega storile kmečkemu stanu, v samostojni Sloveniji smo ga radikalno uničili. Imamo največjo površino nakupovalnih središč na prebivalca v Evropski uniji. Imamo najnižjo stopnjo samooskrbe s hrano v EU. Uvažamo dve tretjini hrane in 85 odstotkov semen. V obdobju socializma smo bili 70-odstotno samooskrbni, danes smo le še 30-odstotno. Kaj smo naredili s to noro neoliberalno razprodajo Slovenije?

Mala kmetija je temelj samooskrbe sveta. V svetovnem merilu mali kmetje posedujejo eno četrtino vseh virov, kot so zemlja, voda in energija. Samo četrtino tega imajo, prehranijo pa 70 odstotkov svetovnega prebivalstva. Vse te razvpite 'napredne' velike farme, aglomeracije in korporacije pa imajo 75 odstotkov vseh virov, a prehranijo le 30 odstotkov svetovnega prebivalstva.

To, kar moramo storiti mi, je, da TAKOJ ustavimo vsak kvadratni meter uničevanja kmetijskih površin. Slovenski kmet ne more konkurirati s količino, lahko pa s kakovostjo. V Sloveniji imamo izjemno prednost v tej drobni posestni strukturi, v tej pestrosti pokrajine in tradicionalnih ekoloških znanjih, da lahko imamo sezonsko, lokalno, živo, zdravo hrano.«