REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Milijoni »Pravičnikov« med Poljaki: Likanje podobe iz druge svetovne vojne

Milijoni »Pravičnikov« med Poljaki: Likanje podobe iz druge svetovne vojneYad Vashem, Jeruzalem. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pred slovesnostjo kanonizacije članov družine Ulma, ki so jih ubili nacisti, se o njihovi zgodbi na Poljskem obširno poroča z razstavami, koncerti in novimi knjigami, vključno s knjigami za otroke, poroča France 24.

»Pravičniki med narodi«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Svetovalec poljskega predsednika Marcin Przydacz je ocenil, da je dogodek pomemben za »gradnjo podobe Poljske in zgodovinsko resnico«.

Nacisti so pobili šest milijonov poljskih državljanov, med njimi tri milijone Judov.

Memorial Yad Vashem, ki hrani spomin na holokavst je počastil 7232 Poljakov kot »Pravičnike med narodi« zaradi pomoči Judom med nacistično okupacijo v času, ko je bilo to kaznivo s smrtjo.

Pravičniki med narodi je častna oznaka, ki jo uporablja država Izrael za opis Nejudov, ki so tvegali svoja življenja med holokavstom, da bi iz altruističnih razlogov rešili Jude pred nacističnim iztrebljanjem.

Toda zgodovinarji opozarjajo, da z izkoriščanjem počastitve tistih, ki so pomagali Judom, ni mogoče sprati temne lise ne s poljske in ne preteklosti drugih držav.

Oblasti na Poljskem so leta zanikovale sodelovanje nekaterih Poljakov z nacisti in brezbrižnost velikega dela prebivalstva do trpljenja Judov.

»Zgodovina ni samopostrežni bife, kjer lahko izbirate, kar želite, ampak politiki jo žal prav tako obravnavajo,« je opozorila sociologinja Agnieszka Haska iz poljskega Centra za raziskovanje holokavsta.

Poudarja, da je zgodba družine Ulma herojska in tragična, da pa primerov reševanja Judov ni bilo tako veliko.

»Pravičniki so bili ekstremi, tako kot tisti, ki so sodelovali z nacisti,« pravi Haska.

Dodaja, da »kot žrtve druge svetovne vojne nismo sposobni sprejeti, da nismo bili tako plemeniti, kot mislimo«.

Družina Ulma je več kot leto dni skrivala osem Judov iz družin Goldman in  Grünfeld v vasi Markowa na jugu Poljske.

Tako so med nemško okupacijo, najverjetneje konec leta 1942, Ulmajevi kljub revščini in tveganju dali zatočišče osmim Judom: Saulu Goldmanu in njegovim štirim sinovom ter dvema hčerama in vnuku.

Nemcem jih je ovadil poljski policist Włodzimierz Leś. Nacisti so jih vse usmrtili 24. marca 1944.

Najprej so postrelili Jude, nato pa Józefa in Wiktorio Ulma (ki je bila v sedmem mesecu nosečnosti s sedmim otrokom in je med streljanjem dobila popadke). Potem so se Nemci odločili ubiti tudi vse otroke. V nekaj minutah je življenje izgubilo sedemnajst ljudi, vključno z otrokom, ki ga je Wiktoria začela rojevati v trenutku usmrtitve.

Leta 1995 je družina prejela častni naziv »Pravičniki med narodi« iz »Yad Vashema«.

Od leta 2016 je v Markowi tudi muzej, vlada v Varšavi pa je 24. marec razglasila za nacionalni dan spomina na Poljake, ki so reševali Jude.

»Njihova zgodba se uporablja kot protiargument obtožbam o antisemitizmu in za 'likanje' podobe Poljske na tujem,« je za AFP povedala Zuzanna Radzik, strokovnjakinja za poljsko-judovski dialog.

Jan Grabowski, zgodovinar holokavsta z univerze v Ottawi, pa pravi, da so po usmrtitvi družine Ulma 24 Judov v Markowi pobili njihovi sosedje - Poljaki.

Primer te družine je politikom na Poljskem služil za izjave, s katerimi se zgodovinarji niso strinjali.

Poljski predsednik Andrzej Duda je marca v govoru v Markowi dejal, da je bilo »tako ubitih na tisoče milijonov Poljakov, ki so pomagali Judom«.

Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je prav tako zatrdil, da so Judom med drugo svetovno vojno pomagali »milijoni Poljakov.«

Zgodovinarji ocenjujejo, da je le okoli 30.000 Poljakov aktivno pomagalo Judom.

»V Markowi, vasi s 1000 hišami, je preživelo okoli 20 Judov. To ni veliko v primerjavi s 120 judovskimi prebivalci pred vojno,« je opozoril Grabowski.

Skupaj z drugimi zgodovinarji holokavsta je Grabowski nato postal tarča različnih sodnih postopkov, ki so jih sprožili organi, ki jih financira poljska vlada, zaradi »obrekovanja« in »protipoljskih dejavnosti«.

Grabowski je sporočil, da izkoriščanje podobe »Pravičnika« služi za skrivanje dejstev, s katerimi se Poljaki niso sposobni soočiti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek