REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Kje bo naslednji državni udar v Afriki?

Kje bo naslednji državni udar v Afriki?Posebej ranljivi so režimi v Republiki Kongo, Kamerunu, Ekvatorialni Gvineji in Togu, opozarja Financial Times. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Mali, Gvineja, Burkina Faso, Čad, Sudan, Niger in zdaj še Gabon, cela vrsta afriških držav, ki se je v zadnjih treh letih soočila z vojaškimi udari, ki so odstranili »demokratično« izvoljene predsednike in utrjene družinske dinastije, ljubljenčke nekdanjih kolonizatorjev z Zahoda.

Nemogoče je reči, katera država – če sploh – bo sledila njihovemu zgledu, a hudi odkloni od demokracije v političnih sistemih več držav in korupcija lahko kažejo na voditelje, ki so še posebej ranljivi, piše Financial Times.

Paul Biya, kamerunski predsednik od leta 1982, ki je bil pred tem tudi premier, je visoko na seznamu.

»Govorimo o predsedniku nepriljubljenem med državljani, ki je na tem položaju že desetletja,« pojasnjuje François Conradie, analitik pri Oxford Economics Africa.

90-letni kamerunski predsednik Paul Biya »na splošno velja za korumpiranega«.

Domneva se, da želi, da ga na tronu nasledi njegov sin Frank, kar bi bila skrajno nepriljubljena poteza, poudarja Conradie.

»Je zelo star, ljudje okoli njega pa mu omejujejo dostop in upravljajo državo, medtem ko je sam bolj ali manj odsoten,« je dejal analitik Oxford Economics Africa. Biya običajno nekaj mesecev na leto preživi zunaj svoje države, večinoma v svojih evropskih rezidencah.

Vsak od nedavnih afriških državnih udarov je imel edinstvene značilnosti, vsem pa je skupni imenovalec prisotnost vojakov, ki se zavedajo, da se bodo, če se bodo odločili za državni udar, soočili z malo učinkovitega odpora.

Nigerijski grožnji, podprti iz Pariza, da bo uporabila silo za strmoglavljenje pučistov v sosednjem Nigru, s katerim je bil odstavljen predsednik Mohamed Bazoum, ni sledila vojaška akcija.

Tudi generali iz Zimbabveja so se že leta 2017 zaradi odstavitve dolgoletnega predsednika Roberta Mugabeja soočili z malo ali nič kritik.

»Vprašanje je le, kje se bo zgodil naslednji državni udar,« opozarja Afolabi Adekaiaoja, analitik Centra za demokracijo in razvoj.

»V dobi kontroverznih volitev je jasno, da vojaške in politične elite vidijo alternative. Zdaj je vprašanje, kako so te spremembe sprejete, koliko učinkovite in vzdržne so – na bolje ali na slabše.«

Režimi Denisa Sassouja Nguessoja, predsednika Republike Kongo - Brazzavilla, ki je prevzel oblast z državnim udarom leta 1997, Theodora Obianga, predsednika z najdaljšim stažem na svetu, ki vlada Ekvatorialni Gvineji, odkar je pred 44 leti odstavil svojega strica, in Faureja Gnassingbéja, predsednika Toga, ki je leta 2005 žezlo oblasti nasledil svojega očeta, so v nevarnosti, če se generali v njihovih državah odločijo izkoristiti nezadovoljstvo ljudi, poroča FT.

V vseh omenjenih primerih gre za starejše politike, ki negujejo bolj ali manj tesne odnose z nekdanjimi evropskimi kolonizatorji, kjer imajo pogosto v lasti zajetno premoženje, kupljeno z državnim denarjem.

Pri tem prednjači Teodoro Obiang, predsednik majhne in z nafto bogate Ekvatorialne Gvineje, ki velja za enega najbogatejših afriških predsednikov.

Čeprav je njegova država po BDP-ju na prebivalca ena najbogatejših v Afriki, večina prebivalstva živi v skrajni revščini, prihodki od nafte pa končajo na računih bogate elite, ki je blizu predsednika, predvsem v Evropi in ZDA.

Nekateri analitiki menijo, da bi lahko bil ogrožen tudi Mahamat Idriss Déby, predsednik Čada, ki je prav tako prevzel vajeti države od očeta.

Déby nima karizme in moči svojega očeta, ki je bil ubit med ofenzivo proti upornikom leta 2021.

Relativno stabilne zahodnoafriške države, kot sta Senegal in Slonokoščena obala, veljajo za manj ranljive.

Kljub temu analitiki pravijo, da bi lahko nezadovoljstvo s francoskim vplivom v Senegalu, ki je bil letos prizorišče političnih nemirov, in Slonokoščeni obali, kjer je predsednik Alassane Ouattara zvest zaveznik Pariza, motiviralo potencialne upornike.

Slonokoščena obala je tradicionalno najtrdnejša zaveznica Francije v Zahodni Afriki, saj so si vsi režimi, ki so vladali državi od osamosvojitve, prizadevali za tesne odnose s Parizom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke