Obama se je v Chicagu poslovil od Američanov

Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer v Chicagu opravil svoj zadnji predsedniški govor, preden bo 20. januarja predal oblast novoizvoljenemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki ga ni omenjal. V govoru je opisal dosežke zadnjih osmih let, kar je vodil ZDA, in se zahvalil vsem po vrsti od prostovoljcev do soproge Michelle.

V govoru je med drugim dejal, da je demokracija težko in včasih tudi krvavo opravilo, velikokrat pa se zdi, kot da se za vsaka dva koraka naprej stopi en korak nazaj. Točno tako se trenutno počuti več kot polovica Američanov, ki jih bo namesto umirjenega, premišljenega in zadržanega predsednika brez sence škandala naslednja štiri leta vodil Donald Trump.

Množica je kričala "še štiri leta!, še štiri leta!", Obama pa ji je odvrnil, da ne more, vendar je zagotovil, da gre Amerika na daljši rok vedno naprej. Ameriški predsednik ima lahko le dva štiriletna mandata.

Tradicijo poslovilnih govorov je leta 1796 začel prvi predsednik ZDA George Washington, Obama pa si je za prizorišče izbral Chicago, kjer je začel kariero političnega aktivista oziroma organizatorja skupnosti, na podlagi katere se je leta 2009 vpisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsednik države.

Podpornikom in vsem drugim malce bolj skeptičnim je zagotovil, da je Amerika danes boljša in trdnejša kot pred osmimi leti, čeprav križi in težave obstajajo še naprej. Recesije ni več, zaposlovanje raste, plače tudi, avtomobilska industrija cveti, normalizirajo se odnosi s Kubo, z Iranom je bil dosežen jedrski sporazum, Osama bin Laden je mrtev, homoseksualci imajo pravico do poroke, 20 milijonov Američanov pa ima dostop do zdravstva.

Vse to je naštel in kot pridobitve zadnjih osmih let, ki jih, vsaj nekatere, ogroža naslednik. Glede zdravstvene reforme, ki jo nameravajo republikanci odpraviti, je dejal, da nima nič proti, če najdejo kaj boljšega.

Ob omembi tranzicije je množica glasno izrazila neodobravanje osebe, ki se bo vselila v Belo hišo, vendar jo je Obama pomiril in dejal, da bo zagotovil gladko tranzicijo, kot jo je dobil sam od predhodnika Georga Busha mlajšega.

Čeprav je po besedah Obame Amerika danes na boljšem, pa se rasne napetosti nadaljujejo, za predsednika pa je velik problem zapiranje ljudi v svoje lastne balone. Mediji vse bolj služijo določenim okusom, strankarske delitve se večajo, velike so tudi gospodarske razlike. Državljanom je ob slovesu zato priporočil, naj nehajo govoriti drug mimo drugega in se bolj poslušajo.

Republikanci ne verjamejo v podnebne spremembe, Obama pa je dejal, da pretvarjanje, da problem ne obstaja, tega problema ne bo odpravilo. Pozval je k ohranitvi napredka in nadaljevanju dela na tem področju.

Pohvalil se je z odstranitvijo več deset tisoč teroristov na čelu z Osamo bin Ladnom in dejstvom, da tuja teroristična organizacija v osmih letih na ameriških tleh ni izvedla napada. Izvedli so jih posamezniki, ki jih navdihuje Islamska država, Obama pa se je pohvalil, da so ji skupaj z zavezniki uspeli odvzeti polovico osvojenega ozemlja.

Ob tem je Američane pozval, naj se ne vdajajo strahu in še naprej zavračajo diskriminacijo muslimanov. Guantanama mu ni uspelo zapreti, je pa uspel končati mučenje terorističnih osumljencev.

Proti koncu govora, ko se je začel zahvaljevati, je malce zajokal. Sodelavcem in podpornikom je zagotovil, da so skupaj uspeli spremeniti svet, izbiro Josepha Bidna za podpredsednika je označil za svojo prvo in najboljšo izbiro, saj je dobil brata. Soprogi Michelle je povedal, da ni bila le žena in mati njegovih otrok, ampak najboljša prijateljica.

"Iz Bele hiše si naredila prostor za vse in zaradi tvojega vzora si novi rodovi postavljajo višja obzorja," je dejal Obama in hčerki Malio in Sasho pohvalil, da sta v zadnjih osmih letih zrasli v izjemni mladi ženski, pametni in lepi, prijazni, premišljeni in polni strasti. "Od vseh stvari, ki sem jih dosegel v življenju, sem najbolj ponosen, da sem vajin oče," je dejal.