REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

CIA »ureja« Wikipedijo tako, da spodbuja pripovedi, ki ji ustrezajo, druge pa cenzurira, opozarja soustanovitelj portala

CIA »ureja« Wikipedijo tako, da spodbuja pripovedi, ki ji ustrezajo, druge pa cenzurira, opozarja soustanovitelj portala»Imamo dokaze, da so že leta 2008 CIA in FBI uporabljali računalnike za urejanje Wikipedije,« je razkril Larry Sanger, ustanovitelj platforme. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Tudi izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg je medtem že priznal, da je Facebook na neposredno zahtevo FBI cenzuriral točne informacije, ki so škodile volilni kampanji predsednika Joeja Bidna leta 2020.

Wikipedia je eno od mnogih orodij, ki jih uporabljajo ameriški establišment in njegovi zavezniki v obveščevalni skupnosti za vodenje »informacijske vojne«, je soustanovitelj strani Lawrence (Larry) Sanger povedal novinarju Glennu Greenwaldu.

V intervjuju za Greenwaldov podcast System Update se je Sanger pritožil, da je portal, ki ga je ustanovil leta 2001, postal orodje za »nadzor« v rokah liberalnega establišmenta, v vrste katerega šteje ameriško vohunsko agencijo CIA, FBI in druge ameriške obveščevalne agencije.

»Imamo dokaze, da so leta 2008 uporabljali računalnike Cie in FBI za urejanje Wikipedije,« je razkril Larry Sanger in pomenljivo pristavil: »Mar mislite, da so takrat prenehali s tem?«

Dejavnosti Cie in FBI na urejanju Wikipedije je leta 2007 javnosti prvi predstavil študent programiranja Virgil Griffith.

Ameriški programer Griffith, znan tudi kot Romanpoet je razvil program, imenovan »WikiScanner«, katerega naloga je bila razkriti lokacijo računalnikov, ki se uporabljajo za urejanje člankov na Wikipediji, pri čemer je odkril, da CIA, FBI ter številne velike ameriške korporacije in vladne agencije čistijo zanje kompromitirajoče informacije s tega portala.

Računalniki Cie so bili uporabljeni za odstranitev števila smrtnih žrtev vojne v Iraku, medtem ko je bil računalnik FBI uporabljen za odstranitev zračnih in satelitskih posnetkov ameriškega zapora v zalivu Guantanamo na Kubi.

Računalniki Cie so bili uporabljeni tudi za redigiranje na stotine člankov, vključno z zapisi o takratnem iranskem predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu, kitajskem jedrskem programu in argentinski mornarici.

Nekatere spremembe so bile bolj pikolovske, saj je na primer nekdanji šef Cie William Colby očitno sam urejal svojo stran, da bi ji dodal seznam svojih dosežkov.

Kaj je bistvo teh dosežkov pa kaže priznanje generala Wesleyja Clarka (tvit spodaj), ki je bil priča napovedi načrta ameriške vlade, po katerem naj bi ZDA v petih letih napadle sedem držav - Irak, Sirijo, Libijo, Somalijo in Iran.  

Obveščevalne agencije »plačujejo najvplivnejšim ljudem, da promovirajo svoje načrte, s katerimi se že v veliki meri strinjajo in so z njimi usklajene, ali pa razvijajo lastne kadre znotraj (obveščevalne) skupnosti, da se naučijo, kako ponarejati Wikipedijo in nato potisnejo lastna sporočila naprej na spletno stran s pomočjo lastnih ljudi,« je razložil Sanger Greenwaldu.

Velik del »obveščevalne vojne« poteka prav na svetovnem spletu, dodaja Sanger, »na straneh, kot je Wikipedia.«

Lastnik Twitterja (zdaj preimenovanega v X) Elon Musk je objavil kopico dokumentov, ki kažejo, da so nekdanji vodstveni delavci platforme sodelovali s FBI pri odstranjevanju vsebin, ki so se agenciji zdele sporne, ter pomagali razširiti vpliv ameriške vojske na internet.

Hkrati so množično in načrtno cenzurirali »protiukrajinsko« naravnane objave za račun več ameriških obveščevalnih agencij.

Za Belo hišo je nesprejemljvo, da javnost na svetovnem spletu, torej tudi Wikipediji izve, da je bil ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski s svojimi tesnimi sodelavci že pred začetkom vojne osumljen korupcije. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Tudi izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg je medtem že priznal, da je Facebook (danes Meta) na neposredno zahtevo FBI cenzuriral točne informacije, ki so škodile volilni kampanji predsednika Joeja Bidna leta 2020.

Meta danes financira tudi številne portale, ki pod krinko preiskovanja dejstev in nasprotovanja dezinformacijam dejansko poskušajo cenzurirati drugeče misleče, ki kritizirajo agresivno politiko ZDA.

Pri tem zelo očitno branijo hegemonistične interese ZDA.

V Sloveniji na ta način pod krinko raziskovalnega novinarstva deluje portal Oštro, ki pogosto neutemeljeno kritizira tudi naš portal.

Za to defamacijsko oziroma t. i. »raziskovalno delo«, pri katerem so sodelavci portala v očitnem konfliktu interesov, dobiva »Oštro« lepe doklade ameriških provladnih »nevladnih« organizacij oziroma dejansko ameriške globoke države.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek