REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prikrita resnica vojne v Ukrajini (5): Zakaj je Zahod v resnici sprožil posredniško vojno proti Rusiji ?

Prikrita resnica vojne v Ukrajini (5): Zakaj je Zahod v resnici sprožil posredniško vojno proti Rusiji ?Ukrajinska posredniška vojna iz zornega kota karikature iz II. svetovne vojne. Vir: Pepe Escobar, posnetek zaslona
Amerika oziroma njena vladajoča elita hoče biti globalni hegemon. To je tudi resničen razlog vojne v Ukrajini, ki je dejansko posredniška vojna Amerike/Zahoda zoper Rusijo na hrbtu ugrabljenega, zlorabljenega in žrtvovanega ukrajinskega naroda.

Poročanje in komentiranje o rusko-ukrajinski vojni in o celotnem spektru odnosov med Zahodom in Rusijo je dejansko zgolj propagandna vojna in vse manj prikazovanje realnih dejstev.

Zato smo – tudi ob pomoči naših bralcev – pripravili serijo petih člankov, v katerih smo podrobneje predstavili vzroke in posledice vojne v Ukrajini.

10. Temeljni razlog vojne v Ukrajini

Amerika oziroma njena vladajoča elita hoče biti globalni hegemon. To je tudi resničen razlog vojne v Ukrajini, ki je dejansko posredniška vojna ZDA/Zahoda zoper Rusijo na hrbtu ugrabljenega, zlorabljenega in žrtvovanega ukrajinskega naroda.

To je vojna za obvladovanje vzhodnoevropske in srednjeazijske regije - vojna proti Rusiji z namenom njenega gospodarskega in vojaškega zloma.

Če bi se to zgodilo, bi to bil dogodek skoraj podoben odkritju Amerike.

Rusija je ogromna, nizko obljudena in gospodarsko še neizkoriščena dežela. Ima velikanske zaloge energentov, rudnih bogastev, mineralnih surovin, gozdov...

To je dežela velikih potencialov, ki bi si jih zahodna elita želela prilastiti.

Če bi se Rusija zlomila, bi padle pod zahodni vpliv tudi vse države vzdolž južnih ruskih meja. Indija, ki se vedno bolj osvobaja zahodnega vpliva, bi bila prisiljena ponovno revidirati svojo politiko do Zahoda in se ukloniti njegovim interesom.

Podobno velja za Kitajsko.

Zahod je njen največji trg in to dejstvo bi diktiralo tudi odnos Kitajske do Zahoda.

Skratka, v vojni v Ukrajini gre za veliko več kot samo za Ukrajino.

Gre za to, ali bo svet ostal unilateralen in pod nadzorom ameriškega imperija, ali bo postal multilateralen, ameriški vpliv na svet pa bo vedno manjši.

Kot kaže, želi Washington v odnosu do Kitajske uporabiti enako formulo kot v odnosu do Rusije.

Da se Washington na vse kriplje bori za zaustavitev procesa nastajanja multilateralnega sveta, se vidi tudi v povsem spremenjeni politiki do Kitajske.

Ko je vladajoča elita v Washingtonu sprevidela, da Kitajska kljub liberalizaciji gospodarstva ne bo sprejela liberalizacije bančnega sistema in liberalno-demokratskega političnega modela, kar bi pomenilo podrejenost Kitajske Washingtonu, in da bo po gospodarski moči kmalu prehitela ZDA, so washingtonski geopolitični strategi brž sprožili preplah.

Kot kaže, želi Washington tudi v odnosu do Kitajske uporabiti enako formulo kot v odnosu do Rusije.

Se Janša že kesa zaradi izjav o Tajvanu?
Tudi Janez Janša je na mestu predsednika vlade zvesto izpolnjeval politiko ameriških jastrebov, katerih cilj je oslabitev Kitajske s pomočjo tajvanske krize in kršitve ozemeljske celovitosti Kitajske. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Bela hiša pod taktirko predsednika Joeja Bidna želi Kitajsko zvabiti v vojno za Tajvan, kar bi prineslo izčrpavajočo vojno in obsežne sankcije proti Kitajski, ki bi zavrle dosedanji skokovit kitajski gospodarski razvoj, ZDA pa bi omogočilo, da ostanejo vodilna gospodarska in vojaška svetovna sila.

Svetovni BDP bi sicer upadel, toda ZDA bi ohranile svoj svetovni gospodarski in vojaški primat.

Svetovni BDP bi sicer upadel, toda ZDA bi ohranile svoj svetovni gospodarski in vojaški primat.

Zdi se, da ameriška politika provokacij v zvezi s Tajvanom ni brez odziva Pekinga, saj  Kitajska, po različnih izjavah sodeč, vedno bolj resno razmišlja o pripojitvi Tajvana s silo, kar bi pomenilo vojno in triumf za ameriške jastrebe.

Toda ameriška agresivna politika za ohranjanje njene vodilne vloge v svetu poraja temu nasprotne politike.

Vir: Posnetek zaslona, Global Times

Države kot so Kitajska, Indija, Rusija in druge države skupine BRICS, bližnjevzhodne države ter mnoge afriške in južnoameriške države se priključujejo projektu za oblikovanje alternativnega mednarodnega finančnega sistema, ki ne temelji na ameriškem dolarju.

Rusija je ogromna, nizko obljudena in gospodarsko še neizkoriščena dežela. Ima velikanske zaloge energentov, rudnih bogastev, mineralnih surovin, gozdov... To je dežela velikih potencialov, ki bi si jih zahodna elita rada prilastila.

V ospredje prihajajo druge nacionalne valute ali zlato.

Dolar postopno izgublja status neformalne svetovne rezervne valute.

S tem pa slabi tudi ameriški gospodarski in politični vpliv na globalnem nivoju.

Kot vse kaže, Washington izgublja vojno za unilateralni svet.

Samo spektakularna zmaga nad Rusijo v Ukrajini in sprememba režima v Moskvi ter zmaga v morebitni kitajski vojni za Tajvan bi lahko podaljšala globalno supremacijo ameriškega imperija in s tem unilateralno svetovno ureditev - morda za desetletje ali dve.

Poraz Rusije v  Ukrajini je kljub obsežnim sankcijam neverjeten, četudi ga zahodna propaganda prikazuje, kot da je na dosegu roke.

Rusija se je zaradi sankcij Zahoda preusmerila na druge trge, saj večina svetovnih držav k zahodnim sankcijam ni pristopila. Njeno gospodarstvo se je sicer skrčilo, vendar daleč od tega, kar so pričakovali zahodni strategi.

Po vsemu sodeč, Rusija ne igra več na karto čim prejšnje vojaške zmage za vsako ceno, temveč cilja na to, da Ukrajini z vojno sorazmerno nizke aktivnosti onemogoča, da bi postala operativna država, podobno kot to skuša doseči Zahod v odnosu do Rusije prek sankcij.

Od preprečevanja normalizacije Ukrajine si Rusija obeta, da bo Zahod postopno izgubil motivacijo za vojaška in druga vlaganja vanjo.

Ukrajina bo ob intenzivnem izseljevanju postopno izčrpala svoje človeške  resurse in bo prej ali slej prisiljena kloniti.

Če se NATO vključi v vojno kot game changer, pa bi to z veliko verjetnostjo pomenilo jedrsko vojno.

V vsakem slučaju bo sanacijo Ukrajine težko doseči brez političnega dogovora z Rusijo. Za vse vpletene in za ves svet bi bilo bolje, če do tega dogovora pride čim prej.

Ruski vojak Vir: Telegram
Ruski vojak. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

11. Zaključna misel

Ohranjanje ameriške/zahodne dominacije nad svetom za vsako ceno je nevarna politika,  ki lahko pripelje svet v 3. svetovno vojno, tudi jedrsko.

Toda zaenkrat nič ne kaže, da bi strategi v Washingtonu in ameriških vazalnih prestolnicah (tudi v Sloveniji) popuščali pri svojih težnjah po dominaciji nad svetom.

Jeffrey Sachs, ameriški profesor ekonomije, opozarja, da ZDA nimajo več gospodarskih, vojaških in človeških potencialov, da bi lahko dominirale vsemu svetu, zlasti ne Kitajski kot novi supersili. [1]

Slednji se z velikimi koraki približuje tudi Indija. Skratka, svet se spreminja v smeri multilateralizma.

Ukrajina bo ob intenzivnem izseljevanju postopno izčrpala svoje človeške resurse in bo prej ali slej prisiljena kloniti. Če se NATO vključi v vojno kot 'game changer', pa bi to z veliko verjetnostjo pomenilo jedrsko vojno.

Ameriški imperij je že dosegel točko zenita, njegova relativna moč in vpliv v svetu pa postopno upadata.

Tega dejstva ne more nič več spremeniti, razen svetovne jedrske vojne, ki bi pahnila človeštvo v apokaliptičen scenarij.

Bruselj oziroma EU očitno stavi vse zgolj na ameriško karto in se utegne v prihodnosti še močneje opeči, kot se je že do sedaj.

Ekonomske sankcije zoper Rusijo so namreč močno prizadele tudi evropsko gospodarstvo.

Cene energentov in surovin so se močno zvišale, konkurenčna sposobnost evropskega gospodarstva, ki je v veliki meri temeljila na poceni ruskih energentih in surovinah, se je znižala, blagostanje ljudi pa upada.

Namesto v dobrobit ljudi se zdaj vodi politika vlaganj v vojaško industrijo, kar bo še bolj osiromašilo Staro celino.

Večna dilema med topovi in maslom[2] se je, kot vse kaže,  za dolgo časa prevesila v korist topov.

Zahod mora sprejeti dejstvo, da je svet postal nepovratno multipolaren in se naučiti živeti s tem.

Od nepotrebne in nesmiselne militarizacije Evrope ne bo imel nihče nič, razen tistih, ki topove proizvajajo.

Za normalizacijo razmer v smislu trajnega miru bo moral tudi Zahod sprejeti svoj del odgovornosti za ukrajinsko tragedijo in revidirati svoje ekspanzivne načrte v zvezi z Rusijo, zlasti glede širjenja Nata proti ruskim mejam, ter se odločiti za nekakšen detant.

Zahod mora sprejeti dejstvo, da je svet postal nepovratno multipolaren in se naučiti živeti s tem.

Elon Musk
Elon Musk. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Elon Musk je predlagal kompromisno rešitev ukrajinskega vozla in sicer, da se prizna krimski referendum, v Donbasu se ponovijo referendumi ob prisotnosti opazovalcev OZN, Ukrajina pa se zaveže za nevtralnost.[3]

To ne izključuje članstva Ukrajine v EU, kar dokazuje primer Avstrije, ki ima z državno pogodbo status nevtralne države.

Muskov predlog je naletel na odobravanje Moskve in na ostre kritike na Zahodu, zlasti s strani Kijeva[4], toda Zahod bo moral prej ali slej spoznati in priznati:

- da vodi nadaljevanje vojne v Ukrajini v njeno postopno uničenje,

- da se v Ukrajini ne bije vojna med demokracijo in diktaturo, temveč boj za ameriško hegemonijo in nadvlado v regiji, pri čemer so poteptana vsa demokratična načela,

- da je zmaga nad Rusijo v Ukrajini prejkone nemogoča,

- da je Rusija soseda EU, in bo to ostala,

- da so vse ekonomske alternative, ki izključujejo Rusijo, za Evropo veliko dražje,

- da je je blagostanje ljudi na Zahodu, zlasti v Evropi, odvisno od ruskih energentov in surovin,

- da je tveganje jedrskega spopada z nadaljevanjem vojne vse večje,

- da je obdobje ameriškega unilateralizma nepovratno mimo in tega ni mogoče spremeniti z militantno politiko.

Proksi (posredniška) vojna Zahoda proti Rusiji je pokazala, da je Rusija bolj trdoživa, kot so računali zahodni vojni strategi.

Ušteli so se tudi glede odnosa t. i. Globalnega juga do vojne v Ukrajini.

Vrh Rusija - Afrika v Sankt Peterburgu konec julia letos. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Večina svetovnih držav z veliko večino svetovnega prebivalstva se ekonomskim sankcijam zoper Rusijo namreč ni pridružila.

Večina svetovnih držav z veliko večino svetovnega prebivalstva se ekonomskim sankcijam zoper Rusijo ni pridružila. Edina smiselna pot naprej je ustavitev vojne v Ukrajini s političnim dogovorom in obnovitvijo odnosov med Zahodom in Rusijo, zlasti med Evropo in Rusijo.

Pokazalo se je, da svet ne deluje več pod taktirko zahodnih voditeljev, predvsem Amerike kot vodilnega hegemona.

Zmaga Zahoda v Ukrajini se zdi precej neverjetna, prav tako gospodarski kolaps Rusije.

Čeprav je v tem trenutku utopično, je vendarle edina smiselna pot naprej ustavitev vojne v Ukrajini s političnim dogovorom in obnovitvijo odnosov med Zahodom in Rusijo, zlasti med Evropo in Rusijo.

Vse drugo je pot v negotovost in v stopnjevanje napetosti v Evropi in na splošni globalni ravni, kar lahko vodi v jedrsko vojno.

Prigoda z Wagnerjem, vojsko plačancev, ki so poskušali izvesti državni udar, kaže, da se v negotovih notranjepolitičnih razmerah, ki jih povzroča vojna, lahko zgodi, da bi bila v Rusiji odpravljena vsaka oblika političnega pluralizma in vladavine prava, država pa bi lahko stopila na popolnoma nepredvidljivo pot z negativnimi posledicami ne le za Rusijo, temveč ves svet.

Nasilen prevrat v Rusiji ne bi naplavil ameriškega izbranca Navalnega, temveč kakšnega novega Stalina.

Je padec predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina res v interesu Zahoda?

Si Biden še želi spremembe režima v Rusiji?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke