REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropejci vse revnejši: Španci varčujejo pri olivnem olju, Italijani pri testeninah, Nemci pa pri mesu in mleku

Evropejci vse revnejši: Španci varčujejo pri olivnem olju, Italijani pri testeninah, Nemci pa pri mesu in mlekuPovprečna država EU je revnejša na prebivalca kot katera koli zvezna država ZDA razen Idaha in Misisipija, in če se bo trenutni trend nadaljeval, bo do leta 2035 razlika med gospodarsko proizvodnjo ZDA in EU na prebivalca tako velika kot danes med Japonsko in Ekvadorjem, ugotavlja Wall Sstreet Journal. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Evropejci se soočajo z novo gospodarsko realnostjo, ki je niso doživeli že desetletja – postajajo revnejši.

Ameriški delavci domov prinesejo tri četrtine svoje plače, francoski in nemški pa le polovico.

Življenjski slog na Stari celini, ki so jim drugi dolgo časa zavidali, hitro izgublja sijaj, medtem ko kupna moč Evropejcev kopni, poroča ameriški Wall Street Journal (WSJ) v članku »Evropejci postajajo revnejši. 'Da, vsi smo na slabšem'«.

Francozi jedo manj gosje paštete, Španci varčujejo z olivnim oljem, Finci zaradi varčevanja z elektriko uporabljajo savne le v vetrovnih dneh, v Nemčiji je poraba mesa in mleka padla na najnižjo raven v zadnjih 30 letih, medtem ko Italijani sklicujejo krizne seje vlade zaradi velike podražitve testenin.

Je postala tradicionalna pasta za Italijane - luksuz? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

S prostim padom porabe je Evropa v začetku tega leta zdrsnila v recesijo, kar je okrepilo občutek relativnega upada gospodarske, politične in vojaške moči, poudarja WSJ.

Trenutna situacija v Evropi ni od včeraj. Starajoče se prebivalstvo, ki bolj kot zaslužek skrbi za prosti čas in varnost zaposlitve, je privedlo do več let šibke gospodarske rasti in slabotne rasti produktivnosti.

Nato so prišli udarci pandemije koronavirusa in konflikta v Ukrajini.

Motnje v svetovnih dobavnih verigah ter zvišanje cen energije in hrane so samo še poslabšale že slabe razmere v Evropi, ugotavlja washingtosnki časnik.

Od leta 2019 so se v Nemčiji plače znižale za tri odstotke, v Italiji in Španiji za 3,5 odstotka ter v Grčiji za šest odstotkov, v ZDA pa so se v istem obdobju zvišale za šest odstotkov.

Odziv evropskih vlad je še povečal težave: da bi ohranili delovna mesta, so bile državne subvencije dodeljene predvsem delodajalcem, potrošniki pa so ostali brez varnostne mreže za odziv na skoke cen.

Nasprotno pa so Američani imeli koristi od dostopnih cen električne energije, državna pomoč pa je šla neposredno državljanom, da bi ti ohranili porabo.

V prejšnjih letih bi znatna izvozna industrija lahko pomagala Evropejcem, a počasno okrevanje Kitajske, pomembnega evropskega trga, je spodkopalo ta steber gospodarske rasti.

Visoke cene električne energije in ogromna inflacija, ki je ni bilo v takšnem obsegu od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, negativno vplivajo na cene proizvajalcev na mednarodnem trgu in motijo ​​nekoč harmonične delovne odnose na evropski celini, sklepa WSJ.

Ker se svetovna trgovina upočasnjuje, se je velika odvisnost Evrope od izvoza, ki predstavlja približno 50 odstotkov BDP-ja evroobmočja, v primerjavi z 10 odstotki v ZDA, izkazala za šibkost.

Evropejci postajajo revnejši, Američani pa vse bogatejši.

Osebna potrošnja v območju evra se je po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj zmanjšala za okoli odstotek, medtem ko se je v ZDA povečala za skoraj devet odstotkov.

Danes je Evropska unija v svetovni potrošnji udeležena z 18 odstotki, ZDA pa z 28 odstotki, medtem ko sta imeli še pred 15 leti obe po 25-odstotni delež v svetovni potrošnji.

Od leta 2019 so se v Nemčiji plače znižale za tri odstotke, v Italiji in Španiji za 3,5 odstotka ter v Grčiji za šest odstotkov, v Združenih državah pa so se v istem obdobju zvišale za šest odstotkov.

Najbolj prizadet je evropski srednji razred.

V številnih evropskih državah je vedno več t. i. SOS trgovin, ki po nižjih cenah ponujajo hrano pred iztekom roka uporabnosti ali ostanke hrane iz restavracij, poroča WSJ.

Po drugi strani pa se večinoma kupuje cenejša hrana, saj draga sameva na policah.

Nemci so leta 2022 zaužili 52 kilogramov mesa na osebo, kar je osem odstotkov manj kot leto prej in najmanj od leta 1989, odkar so to statistiko začeli beležiti.

Povprečna država Evropske unije je na prebivalca revnejša od katere koli ameriške zvezne države razen Idaha in Misisipija.

Čeprav imajo pri tem vlogo tudi nove prehranjevalne navade, je za ta trend po mnenju poznavalcev odgovorna predvsem 30-odstotna podražitev mesa.

Evroobmočje je v zadnjih 15 letih zabeležilo le šestodstotno rast, ZDA pa kar 82-odstotno, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada.

Tako je povprečna država EU na prebivalca revnejša od katere koli ameriške zvezne države razen Idaha in Misisipija, ugotavlja poročilo Evropskega centra za mednarodno politično ekonomijo v Bruslju.

Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bo do leta 2035 razlika med gospodarsko proizvodnjo na prebivalca v ZDA in EU tako velika kot danes med Japonsko in Ekvadorjem.

Šibka rast in naraščanje obrestnih mer bremenita bogate evropske države, ki so v preteklosti zgledno poskrbele za dobro zdravstvo in pokojnine.

Do leta 2035 bo razlika med gospodarsko proizvodnjo na prebivalca v ZDA in EU tako velika kot danes med Japonsko in Ekvadorjem.

Stari načini, ki so jih uporabljale evropske vlade za reševanje problemov, postajajo nedonosni ali ne delujejo več.

Tri četrt bilijona evrov v subvencijah, davčnih olajšavah in drugih ukrepih, namenjenih potrošnikom in podjetjem za blaženje učinkov naraščajočih stroškov električne energije, po mnenju ekonomistov zdaj spodbujajo inflacijo in izničujejo namen zadevnih subvencij.

Rezi v javni porabi po svetovni gospodarski krizi so izčrpali državne proračune za zdravstveno zavarovanje, zlasti v Veliki Britaniji.

Revni radi kupujejo orožje? Nezaslišano: Samo 9 držav, večina med njimi sodi med revnejše v Evropi, se dejansko drži zavez, ki jih zahteva NATO glede izdatkov za vojsko. Vlada Roberta Goloba se je zavezala porabiti več za oborožitev, ne glede na očitke, da ta organizacija ni več obrambna, ampak napadalna, da ščiti ameriško hegemonijo v svetu, vojno industrijo in lobije, krši mednarodno pravo in je globoko nepravična. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Glede na načrte evropskih vlad za povečanje izdatkov za obrambo, skupaj z naraščajočimi stroški zadolževanja, ekonomisti pričakujejo dvig davkov, kar bo dodatno obremenilo potrošnike.

Davki v Evropi so že tako visoki v primerjavi z drugimi bogatimi državami: znašajo približno 40–45 odstotkov BDP v primerjavi s 27 odstotki BDP v ZDA.

Wall Street Journal je izračunal, da ameriški delavci domov prinesejo tri četrtine svoje plače, francoski in nemški pa le polovico.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke