REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska zagnala prvi, sodobnejši reaktor na torij, bo zaradi pritiskov ZDA brez te tehnologije ostala tudi Slovenija?

Kitajska zagnala prvi, sodobnejši reaktor na torij, bo zaradi pritiskov ZDA brez te tehnologije ostala tudi Slovenija?JE Krško 2? Z vse večjim zaostrovanjem do Kitajske, ki ga zahtevajo ZDA, bi Slovenija lahko ostal brez cenovno verjetno bistveno bolj ugodne in varnejše kitajske tehnologije, boljše od zastarele tehnologije ameriškega Westinghousa in podobnih podjetij. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenija nujno potrebuje več - električne energije. Priprave na izgradnjo drugega bloka Krškega (JEK 2) že tečejo, zgradili pa naj bi ga - do leta 2047.

Jedrska energija ni brez tveganj, kar sta pokazala primera Černobila in Fukušime, a zaradi nuje boja proti klimatskim spremembam se številne države zdaj odločajo za »jedrsko opcijo.«

Toda glede na sedanjo zakonodajo in načrte izgradnje je jasno, da bo Slovenija dobila nov blok nuklearke – šele čez 25 let.

Jugoslovanske oblasti so postopke za umestitev v prostor aktualne jedrske elektrarne Krško začele sredi šestdesetih let, leta 1970 je Stane Kavčič kot predsednik slovenskega izvršnega sveta (vlade) s hrvaškim kolegom Dragutinom Haramijo podpisal sporazum o gradnji JEK 1, leto pozneje je že bil na mednarodnem natečaju izbran ameriški dobavitelj Westinghouse.

Za izgradnjoprve JEK je od idejnih začetkov do izvedbe minilo le 15 let. V Sloveniji pa se sedaj računa, da bo za JEK 2 potrebnih – 25 let.

JEK 1 je bila v prostor umeščena leta 1974, istega leta je Tito položil temeljni kamen. Sedem let pozneje, leta 1981, je bila JEK 1 priključena na omrežje, dve leti pozneje pa je začela komercialno obratovanje, kar pomeni, da je od idejnih začetkov do izvedbe minilo le 15 let.

V Sloveniji pa se sedaj računa, da bo za JEK 2 potrebnih – četrt stoletja.

Toda medtem se tudi na področju jedrske tehnologije dogajajo revolucionarne spremembe.

Ena od njih je takšna, da bi morda lahko nadomestila načrte o JEK 2.

Kitajska je namreč pravkar zagnala prvi torijev reaktor, ki zdaj ponuja čistejšo in bolj trajnostno energijo kot jedrske elektrarne na uran.

Takšni reaktorji lahko državo oskrbujejo s poceni energijo naslednjih 20.000 let. Toliko zalog goriva ima namreč sama Kitajska. 

Jedrska energija seveda ni brez tveganj, kar sta pokazala primera Černobila in Fukošime. Veliko večjo varnost ponujajo torijevi reaktorji. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kitajska je z zagonom svojega prvega torijevega reaktorja dosegla pomemben mejnik v svojem prizadevanju za napredne jedrske tehnologije. Da so novi kitajski reaktorji prihodnost jedrske energije opozarja tudi ameriški New Scientist.

South China Morning Post (SCMP) poroča, da ta dvomegavatni reaktor s torijevo staljeno soljo (MSR) kot reaktor na tekoče gorivo predstavlja pomemben korak naprej v kitajskem sektorju jedrske energije.

Reaktor, ki se nahaja v mestu Wuwei v provinci Gansu, upravlja Šanghajski inštitut za uporabno fiziko Kitajske akademije znanosti.

Ker je kitajska nacionalna uprava za jedrsko varnost izdala obratovalno dovoljenje, bo Šanghajski inštitut v naslednjem desetletju testiral delovanje reaktorja.

Torijevi reaktorji ponujajo številne prednosti pred tradicionalnimi uranovimi reaktorji, zaradi česar so privlačna možnost za prihodnost jedrske energije.

Ti reaktorji uporabljajo tekoča goriva, običajno staljene soli, kot gorivo in hladilno sredstvo.

Ena od ključnih prednosti je večja varnost, saj lastnosti tekočega goriva zmanjšujejo tveganje pregrevanja in taljenja.

Ena od ključnih prednosti je večja varnost, saj lastnosti tekočega goriva zmanjšujejo tveganje pregrevanja in taljenja. Poleg tega torijevi reaktorji proizvajajo manj odpadkov in izkazujejo izboljšano učinkovitost goriva, s čimer maksimizirajo uporabo razpoložljivih virov.

Poleg tega torijevi reaktorji proizvajajo manj odpadkov in izkazujejo izboljšano učinkovitost goriva, s čimer maksimizirajo uporabo razpoložljivih virov.

Poleg tega torij ponuja potencialno bogato in trajnostno dolgoročno energetsko alternativo s povprečno koncentracijo 10,5 delcev na milijon v zgornji Zemljini skorji v primerjavi s 3 deli na milijon za uran.

Kitajska je avgusta 2021 razglasila dokončanje svojega prvega poskusnega jedrskega reaktorja na osnovi torija in od takrat je država prehodila dolgo pot.

Prejšnji mesec so kitajske okoljske agencije dale zeleno luč za svoj prvi reaktor za staljeno torijevo sol.

Delovanje reaktorja na staljene soli
Delovanje reaktorja na staljene soli. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Strokovnjaki v kitajski jedrski industriji hvalijo zagon torijevega reaktorja kot pomemben dosežek, ki Kitajsko uvršča med potencialne vodilne v tehnologiji torijevih reaktorjev.

Šanghajski inštitut je prav tako razkril načrte za majhno modularno torijevo raziskovalno ustanovo MSR, katere cilj je reševanje tehničnih izzivov in nadaljnji napredek tehnologije.

Majhni modularni reaktorji ponujajo prilagodljivost, izboljšane varnostne funkcije in stroškovno učinkovitost, zaradi česar so privlačna možnost za proizvodnjo energije.

SCMP ugotavlja, da ima Kitajska eno največjih svetovnih zalog torija, ki naj bi zadostilo energetskim potrebam države za več kot 20.000 let.

Slovenija bi morala, če že »hiti počasi«, ujeti tudi vlak torijevih reaktorjev. Toda povsem mogoče je, da ga ne bo, pač pa nam bo Westinghouse znova drago prodal svojo prastaro tehnologijo.

Obilje tega vira predstavlja priložnost za Kitajsko, da razširi svojo oskrbo z jedrsko energijo v mesta v notranjosti države.

Torijevi MSR ponujajo prilagodljivost za postavitev jedrskih elektrarn v regijah, ki so daleč od obalnih območij, diverzificirajo mešanico energetskih virov in zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv.

Poleg tega uporaba staljenih soli kot goriva in hladila zmanjšuje odvisnost od vode, zaradi česar so ti reaktorji primerni za območja z omejenimi vodnimi viri.

Mednarodne posledice nove tehnologije, ki jo je razvila Kitajska bodo velike in Slovenija bi jih morala vzeti v obzir tudi, ko načrtuje nove energetske objekte.

Možnost uvedbe obsežnih torijevih reaktorjev bi lahko povečala konkurenčnost Kitajske, okrepila energetsko varnost in prispevala k okoljski trajnosti.

Poleg tega namerava Kitajska prodati majhne torijeve reaktorje drugim državam kot del svoje pobude Pas in cesta, v kateri Slovenija še vedno sodeluje.

Toda z vse večjim zaostrovanjem do Kitajske, ki ga zahtevajo ZDA, bi Slovenija lahko ostal brez te, cenovno verjetno bistveno bolj ugodne in varnejše tehnologije.

Ti reaktorji s svojo manjšo zmogljivostjo in modularno zasnovo zagotavljajo izvedljivo in dostopno možnost jedrske energije za države z manjšimi potrebami po energiji ali omejeno omrežno infrastrukturo.

Slovenija bi zato morala, če že »hiti počasi«, ujeti tudi vlak torijevih reaktorjev.

Toda povsem mogoče je, da ga ne bo, pač pa nam bo ameriški Westinghouse znova drago prodal svojo prastaro tehnologijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek