REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Rasisti z Zahoda: Morda je čas za reformo francoske policije?

Rasisti z Zahoda: Morda je čas za reformo francoske policije?Strokovnjaki pravijo, da francoske oblasti ne morejo več zatiskati oči pred obtožbami skupin za človekove pravice, ki kažejo na v družbi razširjen rasizem. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nemiri, ki so v Franciji izbruhnili zaradi policijskega umora najstnika alžirskega rodu, so sprožili plaz komentarjev o stanju francoske policije in nezmožnosti številnih vlad, da bi reformirale ta sektor, v katerem delujejo močni sindikati, piše Reuters.

V državi, ki jo pestijo valovi nemirov, ki pogosto vabijo k nasilju, je težko kritizirati tiste, ki so pod pritiskom in izgubljajo zaposlene, navaja britanska tiskovna agencija.

Strokovnjaki pravijo, da oblast v Parizu ne more več zatiskati oči pred obtožbami skupin za človekove pravice, ki kažejo na v družbi razširjen rasizem.

»Tisto kar je stalnica je, da politične sile nočejo ukrepati proti enemu od dejavnikov v tem eksplozivnem koktajlu – policiji,« je na Twitterju zapisal zgodovinar Cedric Mas.

Dodal je, da so nemiri v ZDA in Veliki Britaniji v 60. in 80. letih prejšnjega stoletja pripeljali do temeljitih policijskih reform.

»Kaj pa v Franciji? Nič v zadnjih 40 letih,« je opozoril Mas.

Številne zahodne vlade, od Britanije leta 2011 do Združenih držav z gibanjem Black Lives Matter, ki se je pojavilo leta 2013, so se morale v zadnjih desetletjih soočiti z rasnimi neredi proti policiji.

Toda Francija že dolgo noče uradno priznati obstoja kakršnega koli rasizma.

Čeprav je Francija v zadnjih dveh desetletjih uvedla približno 30 zakonov, nobeden od njih ni vključeval reforme policijskih sil že od amandmajev leta 1995, ki je sindikatom dal široka pooblastila za kolektivno upravljanje, opozarja Olivier Kahn, profesor prava na francoski univerzi.

»Od tega trenutka so bili sindikati vključeni v vse, kar je povezano s kolektivnim upravljanjem, vključno z upravljanjem človeških virov,« je Kahn povedal za Reuters.

Po negodovanju policijskih sindikatov je Castanerja mesec dni pozneje zamenjal Gerald Darmanin, nekdanji konservativec.

Konkreten rezultat v naslednjih letih je bila sklenitev poslov sindikalistov z različnimi notranjimi ministri.

Ta široka pooblastila, ki zagotavljajo lojalnost policistov na terenu, ki svoje karierno napredovanje dolgujejo sindikatu, v katerega se včlanijo, so sindikalnim voditeljem omogočila ogromen vpliv na ministre v vsakokratni francoski vladi.

»Glavni strah je izguba nadzora nad policijskimi silami,« pojasni Khan.

Junija 2020 je Macronov nekdanji notranji minister Christophe Castaner, ki je bil iz vrst socialistov, pripravil podrobne načrte za reformo policije.

Ti so vključevali prepoved kontroverzne uporabe prijemov za zadušitev med aretacijami, reformo policijskega nadzornika in politiko ničelne tolerance do rasizma v policiji.

Po negodovanju policijskih sindikatov je Castanerja mesec dni pozneje zamenjal Gerald Darmanin, nekdanji konservativec.

»Ali podpiraš policijo ali pa zabredeš v težave,« pravi Franck Louvrier, nekdanji svetovalec za komunikacije nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v času, ko je bil ta notranji minister.

»Ministrstvo za notranje zadeve se ukvarja s človeškim dejavnikom, čustvi, ki jih imate do njih, saj so policisti vsak dan na udaru,« je dodal Louvrier.

Darmaninov predlog za letošnjo reformo preiskovalne veje policije je razjezil vrh policije, kar je povzročilo več stavk v času, ki ni bil po godu vladi, torej prav v trenutku, ko je širša javnost protestirala proti pokojninski reformi.

V središču nemirov, ki so tokrat zajeli rasno mešane soseske v predmestjih francoskih večjih mest, so dolgoletne obtožbe skupin za človekove pravice o sistemskem rasizmu v policiji.

Ravno v petek je Urad Združenih narodov za človekove pravice izjavil, da je zaskrbljen zaradi razmer v Franciji, in vlado pozval, naj se loti rasne diskriminacije.

»To je trenutek, da država resno obravnava težka vprašanja rasizma in rasne diskriminacije v kazenskem pregonu,« je dejala tiskovna predstavnica Urada OZN Ravina Shamdasani.

Vodilna – desnosučna - policijska sindikata, z njimi pa tudi notranji minister, se zmrdujejo, češ da gre le za izolirane primere rasizma in zanikajo, da bi bil rasizem sistemsko razširjen.

»Da, obstajajo rasisti, tega nihče ne zanika,« je za Reuters povedal Anthony Caille iz policijskega sindikata CGT.

In dodal: »Toda sistemsko gledano ne vem, kaj to pomeni.«

Ker Francija uradno omejuje uporabo etničnih statistik, je težko utemeljiti s konkretnimi podatki razširjeno zagrenjenost med rasnimi manjšinami, ki trdijo, da jih policija pretirano targetira in diskriminira.

Skupine za človekove pravice pravijo, da policisti pogosto dobijo blage kazni, kar spodbuja občutek nekaznovanosti.

Toda primerov je veliko, navaja Reuters in se sklicuje na odločitev prizivnega sodišča v Parizu, ki je leta 2021 ugotovilo, da je bila v ozadju policijskega preverjanja identitete treh srednješolcev na železniški postaji v Parizu leta 2017 (sicer francoskih državljanov maroškega, malijskega in komorskega porekla) diskriminacija.

Vsak od trojice je dobil 1500 evrov odškodnine, plus denar od sodnih stroškov, so takrat sporočili s sodišča.

Toda te globe so redke in skupine za človekove pravice pravijo, da policisti pogosto dobijo blage kazni, kar spodbuja občutek nekaznovanosti.

»Tisto kar je vidno je, da prekrškovni sodniki stežka obsojajo policiste na zaporno kazen. Francija ni osamljen primer, v ZDA in nordijskih državah so prav tako težave pri obsojanju in kaznovanju policistov,« poudarja sociolog Sebastian Roche, urednik revije »Policija in družba«.

Po gibanju »rumenih jopičev« v letih 2018–2019, ki so sprožili nasilne proteste in uporabo policijske sile, sta bili policijska doktrina in taktika prav tako deležni novih kritik.

Porast števila policijskega streljanja s smrtnim izidom v zadnjih letih je bil povezan z reformo zakonodaje iz leta 2017, ki je razširila okoliščine, v katerih lahko policisti uporabljajo svoje strelno orožje.

Zakon, ki je začel veljati po napadih islamskih skrajnežev v Nici leta 2016, dovoljuje policistom, da streljajo, če menijo, da bi voznik »verjetno« poškodoval ljudi. Kritiki pravijo, da to določilo ustvarja sivo območje.

»Je popolnoma nejasno in omogoča policistom, da streljajo, ko se jim pač zljubi,« je opozoril član levega krila policijskega sindikata CGT.

»Ta zakon iz leta 2017 je treba razveljaviti,« je sklenil.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke