Očitna diskriminacija: Novi davčni bič ministra Maljevca bo najbolj udaril po samozaposlenih in kmetih!

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi širi nabor storitev in njihovo dostopnost, hkrati pa se osredinja na čim daljše bivanje starostnika v domačem okolju, je na novinarski konferenci poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Obenem pa kot finančno rešitev predvideva tako neposredno iz našega skupnega žepa – proračuna, kot tudi iz posameznikovega žepa.

S tem naj bi za razliko od prejšnjega zakona, ki ni predvideval finančnih virov postal uresničljiv.

Težava je le v tem, kako si je minister to zamislil in po kateri poti je zakon poslal v parlament.

Strel v koleno! Z novim davkom bi vi? Pa to bi znal vsak. Đabe vse vaše šole. Haha, adijo Levica, v prihodnjem sklicu parlamenta vas ne bo.

— Leediya (@leediya) June 27, 2023

Kritike se vrstijo tako iz vrst strokovne javnosti kot tudi politike iz vrst koalicije in opozicije ter se nanašajo na vsebino in na način uveljavitve zakona brez resnega socialnega dialoga.

Zelo jasno je namreč postalo, da gre za zakon, ki diskriminatorno bremeni zlasti tiste, za katere v stranki Levica menijo, da niso njihovi volivci.

To pa so predvsem kmetje in – samozaposleni.

Za razliko od redno zaposlenih naj bi namreč samozaposleni in kmetje po novem prispevali v omenjeni sklad kar po dva odstotka svojih dohodkov, redno zaposleni pa en odstotek.

Kot opravičilo za dvojni prispevek, dejansko dvojno obdavčevanje je bil naveden bizarni razlog, češ da so kmetje in samozaposleni samemu sebi zaposleni in hkrati delodajalci.

To je seveda res samo na papirju, v resnici pa zaradi tega dejstva te dve kategorije nimajo nobene dvojne koristi.

In so nagruntali financiranje dolgotrajne oskrbe:
od leta 2025 nove prispevne stopnje ( spet obvezno zavarovanje), po 1 odstotek za delavce, delodajalce in upokojence ter po 2 za s.p. in kmete."
Zakaj ta vlada namerno uničuje samozaposlene, kmete? https://t.co/vLD9zNcA9S

— Minka (@minka31330891) June 27, 2023

Večinoma gre za samozaposlene, večinoma z najnižjimi dogodki, ki imajo še ta »privilegij«, da morajo imeti na svojih plečih še vse obveznosti (administracija, plačevanje prispevkov, iskanje dela, poslovanja…), ki jih imajo sicer delodajalci.

Le koristi od tega ni nobene.

V resnici gre v tem primeru praviloma za zaposlene, ki imajo še vedno eno samo telo, glavo in dve (pridni) roki in ne več, enako kot vsi ostali zaposleni, ki naj bi za dolgotrajno oskrbo plačevali le en odstotek dohodkov.

Sp-ji še vedno ne moremo na bolniško. Za tastare bomo pa plačeval domsko oskrbo. In to dvojno.

— Matjaž (@MatjazHB) June 27, 2023

Toda ministrstvo za solidarno prihodnost zelo nesolidarno za te kategorija zahteva dvojno davčno penetracijo v njihove dohodke.

Pri tem gre za pogosto prekarne delavce, prisiljene v »podjetništvo« ker se sicer niso mogli drugje zaposliti na trgu dela.

Ti samozaposleni nimajo niti regresa, praviloma niti plačanih bolniških ali plačanega dopusta, delo si morajo poiskati sami, ob plačevanju prispevkov ne smejo zakasniti niti en dan, ker jih takoj doletijo drastične kazni, nimajo niti sindikatov, niti prave zaposlitve za nedoločen čas – in sedaj jih čakajo še dvojni davki!

V to kategorijo (samostojni podjetnik - SP) spadajo tudi številni prevajalci, programerji, majhni obrtniki, novinarji in drugi, ki dejansko životarijo na samem socialnem robu.

Številni so tudi glasovali za spremembe in sedanjo vlado…

Ministrstvo za »solidarno prihodnost« pa jim sedaj prinaša nesolidaren prispevek.

Minister Simon Maljevac: "Osredotočili smo se na človeka."
Butli. Seveda ste se. Komu pa še lahko poberete denar iz žepov? Medvedom, zajcem ali pa lisicam? pic.twitter.com/fW7mqxSeqx

— Jože Pogačar (@JozePogacar) June 27, 2023

Obenem ni jasno, zakaj v tem primeru ministrstvo ni uvedlo, če je že nujno potrebovalo nove davke, vsaj progresivno lestvico, pri kateri bi tisti z nižjimi dohodki plačevali bistveno manj za dolgotrajno oskrbo, tisti z več prihodki pa več, kar bi bilo v skladu z načeli in cilji, za katere se domnevno zavzemata Levica in celotna Golobova vlada.

Toda na kaj takega minister Maljevac očitno ni niti pomislil.

Ministru po glavi roji le dvojna obdavčitev samozaposlenih in kmetov, ki jih bo najbolj udaril bič njegovih novih davkov!

Najbolj glasni zagovorniki novih davkov so prisesani na državne jasli.

—  (@AlesLebar) June 28, 2023

»Načrtno bremenijo tiste, ki niso njihovi volivci. In to so ZASEBNIKI… NEUSTAVNO je kmete in samozaposlene obdavčiti DVOJNO. Zakaj neki? Ali so oni kaka druga davčna kategorija ali kaj?« je zapisal eden od komentatorjev na družbenih omrežjih ob predstavitvi dolgo pričakovanih sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi.

Perverzno je, da sedaj tiste najbolj obremenjene, ki jih napada minister iz stranke Levica - brani NSi!

Jutro. Danes je najbrz vsem jasno, da se je Maljevac glede usklajevanja zakona o dolg.oskrbi s socialnimi partnerji, gladko zlagal. ESS bi se zelel sestati v PV , mogoce bo pa imel cas po dopustih
Slovenija, kam ploves?

— sleepy (@sleepymoonwalk) June 29, 2023

Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo »zelo nesolidaren« predlog, upravičeno kritizirajo zakon v NSi.

Minister Maljevac pa trdi, da je sedaj v zakon vključeno financiranje in so na ta način »dejansko naredili zakon izvedljiv.«

Tako prinaša financiranje s strani državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence – in z dvema odstotkoma za samozaposlene in kmete.

To pomeni, da bomo dolgotrajno oskrbo financirali tako kolektivno kot tudi individualno z osebno dajatvijo.

Takrat VAS ne bo več v Vladi, ker tole kar (ne)delate, je podn podna! pic.twitter.com/OdQAcWIWhr

— boštek (@boste711) June 27, 2023

Financiranje naj bi se začelo z januarjem 2025.

»Tisti, ki imamo večje plače, bomo prispevali več kot tisti s povprečno ali minimalno plačo,« pravi minister Maljevac.

To je res, a za še večjo progresivno lestvico bi lahko bile stopnje različne glede na davčne kategorije plačnikov – pa v tem primeru niso.

Na samozaposlene, ki so zaposleni in delodajalci hkrati, pa bosta ob tem padla še dva odstotka davka.

Diskriminacija je očitna in neutemeljena.

Zakaj ta razlika na ministrstvu sploh niso znali pojasniti, razen s sklicevanjem na formalni razlog, češ da so v tem primeru v eni osebi združeni dve funkciji.

Ko bo sistem v celoti zaživel, bo potrebno dodatnih 770 milijonov evrov iz javnih virov, ki naj bi jih vlada zagotovila z novim obveznim socialnim prispevkom in iz državnega proračuna.

Vendar se je zapletlo pri določanju višine prispevka in proračunske varovalke.

»Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo zelo nesolidaren zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon bo obremenil številne družbene skupine,« je dejal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj in pojasnil: »Prizadeti bodo vsi, ki delajo, torej delodajalci, zaposleni, samostojni podjetniki, še posebej pa samostojni podjetniki in kmetje, ker bodo imeli višji prispevek. Na drugi strani pa bodo prizadeti tudi domovi za starejše oziroma izvajalci dolgotrajne oskrbe v institucijah in seveda starejši, ki v domovih živijo oziroma dolgotrajno oskrbo potrebujejo njihovi svojci, ki v veliko primerih to plačujejo.«

Zdajšnji predlog ministrstva za solidarno prihodnost je Cigler Kralj označil za zelo nesolidaren zato, ker predvsem išče načine, kako ljudem potegniti več iz žepov.

Ob tem se namreč uvaja še 10 odstotni »samoprispevek« vseh, ki koristijo dolgotrajno oskrbo.

Že na dveh strateških svetih sem opozoril, da je nov davek za socialno oskrbo ob tako napihnjenih izdatkih, ki 4-krat presegajo znesek za primarno zdravstvo, neupravičen ter da je bistvo dolgotrajne oskrbe zdravstvena oskrba.

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) June 27, 2023

Obenem ta zakon onemogoča ali pa prav zanika možnost oskrbe starejših na kmetijah.

Na eni strani kmete še enkrat bolj obremenjuje kot ostale zaposlene, na drugi strani jim odvzema možnost oskrbe na kmetiji, kar bi lahko bil dodaten in stabilen vir prihodka številnim kmetijam, kritizirajo zakon v NSi.

Zakonski predlog kritizirajo tudi delodajalci.

Opozarjajo, da predlog ni dosegel niti minimalnega soglasja socialnih partnerjev in da je v nasprotju z obljubami vlade, ki je kot enega od ciljev reform navedla razbremenitev stroškov dela, plače pa so že zdaj nadpovprečno obremenjene.

Še bolj kritični so v Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), kjer se jim ne zdi sprejemljivo, da niso bili vključeni v načrtovanje uvedbe enotne vstopne točke, ki bo ocenjevala, kdo bo upravičen do omenjene oskrbe.

Vse skupaj je predvsem veliko razočaranje in velik minus za Golobovo vlado, saj smo po velikih obljubah o solidarnosti kvečjemu priča novim davkom.

In ob tem še diskriminaciji določenih kategorij prebivalstva, očitno zaradi zelo zavržnih in slabo prikritih političnih motivov.