Šizofrena zunanja politika: Slovenija bi v VS OZN rada odločala več, v EU pa - manj, zato podpira centralizem

Na vprašanje, kako se bo slovenska diplomacija lotila dela v Varnostnem svetu OZN je zunanja ministrica Tanja Fajon dejala, da bo »Slovenija glas majhnih držav, ki večkrat niso odločevalec v svetovnih izzivih, čeprav jih je v OZN-u več kot 100.«

Državni vrh ob tem poudarja, da je izvolitev v VS OZN Slovenijo postavila na svetovni zemljevid.

Menijo, da bo Evropska unija na ta način lahko bolj učinkovito sprejemala odločitve v kontekstu vojne v Ukrajini.
3/3

— CheGuevara (@Che27Che) June 12, 2023

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob ter podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon so prvič skupaj nagovorili javnost in predstavili nadaljnje korake po enem največjih dosežkov slovenske diplomacije.

Premier Golob je poudaril, da gre v resnici za uspeh celotne države.

»Prepričan sem, da rezultat, ki je bil tako prepričljiv – da smo zmagali s 153 glasovi, kar si niti jaz kot optimist, nisem upal napovedati – kaže na eno zelo pomembno stvar: da je Slovenija končno prepoznana kot tvorni subjekt na mednarodnem prizorišču. Kot nekdo, ki pomaga problem reševati, tudi z originalnimi idejami, ne pa probleme delati,« je dejal Golob in dodal, da je tako široka podpora priznanje miroljubni, solidarni in tvorni zunanji politiki.

»Računajo, da ravno mi kot majhna članica brez skritih interesov lahko prispevamo k temu, da bo svet za vse druge države boljši,« je poudaril Golob.

»Če smo v lanskem letu dosegli to, da se je naš glas slišal in upošteval v Bruslju, bomo v prihodnjem letu poskrbeli, da se bo naš glas slišal v New Yorku in upošteval po vsem svetu,« je dodal.

Da je bila izvolitev Slovenije v VS OZN v še večji meri kot uspeh slovenske diplomacije uspeh ameriške in evropske je seveda jasno vsem, ki resno spremljajo zunanjo politiko, toda vlada je seveda zasluge pripisala - le sebi...

India China Africa, that‘s 3 Billion already

—  EK47.LLC. (@ErbilK47) June 12, 2023

Toda istočasno se je Slovenija znašla med sedmimi državami Evropske unije, ki pozivajo k odpravi načela soglasja (100-odstotnega soglasja) pri glasovanju o zunanjepolitičnih vprašanjih. Svoje stališče so objavili v reviji Politico.

S tem se vlada Roberta Goloba zavzema, da bi se slovenski glas manj slišal in upošteval v Bruslju...

Zdaj morajo odločitev za sprejem kakršne koli zunanjepolitične poteze podpreti popolnoma vse države članice EU.

"It’s time for more majority decision-making in EU foreign policy"

5 EU ministers responsible for EU affairs favor limiting unanimity voting in EU foreign affairs. Main reasons - experience in addressing RF war against Ukraine and sanction packages

https://t.co/egEIYJPYQg

— EU law/support/accession for Ukraine (@EUlaw4Ukraine) June 12, 2023

Zunanji ministri Nemčije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske, Romunije, Slovenije in Španije namreč pozivajo k prehodu na glasovanje s kvalificirano večino – ko je dovolj večina glasov, ne vseh.

Zanimivo je, da je poleg Luksemburga Slovenija edina manjša država, ki podpira takšno rešitev.

»Velika večina odločitev v zunanji politiki EU zahteva soglasje – kar lahko v nekaterih primerih upočasni našo sposobnost ukrepanja. Tem pravilom navkljub, ne zaradi njih, smo se lahko dogovorili o 10 paketih sankcij proti Rusiji kot odgovor na njeno agresivno vojno proti suvereni državi,« je zapisano v ministrski izjavi.

Predlagajo tudi večjo uporabo »konstruktivne abstinence«, kjer lahko država nasprotuje odločitvi, vendar ne blokira.

instead of calling them German, Annalena Baerbock can ask people do to a 360 degree turnaround and call them
.
.
.
.
German.... https://t.co/NMp3svIqOE

— Hawk Eye (@HawkEye02723358) June 12, 2023

Menijo, da bo Evropska unija na ta način lahko bolj učinkovito sprejemala odločitve v kontekstu vojne v Ukrajini.

Navajajoč kot primer podporo Ukrajini v trenutni vojni z Rusijo, pišejo ministri, da je »navkljub«, in ne zaradi tega pravila, Evropska unija lahko strinjala glede sankcij proti Rusiji.

Zaradi tega podpisani zagovarjajo znotraj EU večjo uporabo kvalificiranega večinskega glasovanja na področju zunanje politike in varnosti.

Pri tem izpostavljajo, da se zavzemajo za tovrsten princip le na dveh omenjenih področjih, vendar pa takšen razvoj lahko postopoma pripelje do še bolj centralistične bruseljske Evropske unije, kjer bo volja manjših držav članic - zlahka povožena.

Ravno zato je presenetljivo in po svoje celo šizofreno, da se je Slovenija pridružila takšnemu pozivu in da Fajonova podpira takšen razvoj Evropske unije, saj Slovenija predstavlja manj kot samo 0,5 odstotka prebivalstva Evropske unije.

To potezo je že kritiziral predsednik opozicijske SDS. »Večinsko odločanje o temeljnih vprašanjih v EU je za Slovenijo strel v koleno«, se je zato na pobudo Fajonove odzval prvak SDS Janez Janša, in dodal da tovrstna stališča mejijo na veleizdajo.

Fajon za večinsko odločanje v zunanji politiki EU; Janša: “Za Slovenijo je to strel v koleno!” https://t.co/3URqOitvp6 via @Nova24TV

— Antonija Volčini (@Muhabc1) June 12, 2023

To je seveda precej neutemeljena obtožba. Pa vendar je res, da se zdi, kakor da se slovenska zunanja politika vodi po dveh tirih.

V Varnostnem svetu OZN, kjer ima Slovenija 0,2 odstotkov vpliva slovenska diplomacija napoveduje, kako zelo delovna bo.

V organih EU, kjer pa ima praktično pravico do »veta« vsaj v primeru varnostnih in obrambnih zadev pa se tej pravici – odreka, s tem pa zmanjšuje vlogo lastne  države.

Res je, da je takšno sprejemanje odločitev bolj učinkovito, vodi pa k prevladi večjih držav, v centralizem in v EU kot federacijo.

Slovenija bi tako imela še manj besede pri odločitvah, ki jih že sedaj sprejema ozek krog neizvoljenih politikov v Bruslju in so EU spremenili v podpornico nacifašizma in posredniške vojne proti Rusiji.

(VARNOSTNI SVET) Golob, Pirc Musar in Fajon po izvolitvi v Varnostni svet: Čaka nas rekonstrukcija Združenih narodovhttps://t.co/2SXejzhSYG

— Jon Knez (@JonKnez) June 12, 2023

Evropski federalizem pa je zelo problematičen zato, ker v EU ni enotnega »naroda«.

Večinske odločitve bi bile zato lahko hitro v škodo manjših držav – tudi Slovenije.

Paradoksalno je tudi, da je v času SFRJ slovenska politika ves čas stokala zaradi majorizacije, preglasovanja manjših narodov, sedaj pa jo v EU celo vzpodbuja in zagovarja.