četrtek, 28. november 2024 leto 29 / št. 333
Zakaj je recesija v Nemčiji tokrat znak deindustrializacije Evrope?
Zaradi pomanjkanja dostopa do poceni energije je celina postala manj konkurenčna.
Mnogi upajo, da bo recesija v Nemčiji zgolj začasna. Tudi v Sloveniji.
A kot opozarja Philip Pilkington, težave za Nemčijo in Evropsko unijo v celoti ne bodo le začasne.
Ever wonder why you don’t hear much about the oil price cap anymore?
— Zlatti71 (@djuric_zlatko) June 3, 2023
- Philip Pilkington pic.twitter.com/0haH4M9940
Prejšnji teden je namreč Berlin priznal, da je po tem, ko je vladna statistična agencija revidirala svoje nedavne podatke o BDP-ju, jasno, da je država v recesiji.
V nedavni zgodovini se je običajno dobro držala, saj se je svetovno gospodarstvo umirilo v primerjavi z nekaterimi šibkejšimi evropskimi gospodarstvi.
Toda tokrat se zdi, da Nemčija vodi celotno EU v recesijo.
Germany is in recession... Eurozone avoided recession 'by a whisker'...https://t.co/6IANMTVrtL
— Dogberry (@Dogberr64603238) June 7, 2023
To je zato, ker je recesija, ki trenutno preži nad Evropo, bistveno drugačna od prejšnjih.
»Prihajajoča recesija ni preprosta sprememba poslovnega cikla. Namesto tega bi lahko šlo za začetek deindustrializacije evropskega gospodarstva, ki nima več dostopa do poceni ruske energije,« opozarja v Unheardu Philip Pilkington, irski ekonomist, ki dela na področju investicijskih financ. Pilkington je znan po kritikah neoklasične ekonomije na svojem blogu Fixing the Economists.
Odkar se je lani začelo razpravljati o deindustrializaciji, je o tej zadevi veliko zmede.
Zdi se, da so nekateri mislili, da bi deindustrializacija pomenila takojšnje zaprtje evropskih tovarn, največjih porabnic energije in množično odpuščanje.
Germany is deindustrialising right before our eyes. It appears to be happening very quickly too. I’d say we’re on a five year time horizon here.
— Zlatti71 (@djuric_zlatko) May 30, 2023
- Philip Pilkington pic.twitter.com/AgINw6Sj8A
Drugi so domnevali, da je krize konec, ker so terminske cene energije v zadnjih mesecih padle.
Toda vsi se motijo.
»Deindustrializacija ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Namesto tega gre za postopen proces, pri katerem evropska industrija postaja manj konkurenčna na svetovnem trgu, saj se višji stroški energije prenašajo v obliki višjih cen. Videli smo, da se je nekaj podobnega zgodilo v Veliki Britaniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so številne tovarne zaprli in le malo jih je bilo ponovno odprtih. Toda morebitna deindustrializacija Evrope bo verjetno hitrejša od britanskega primera,« opozarja Pilkington.
Kar zadeva vrnitev cen energije v normalno stanje, se to zdi malo verjetno.
Prejšnji teden je vodja britanskega energetskega regulatorja priznal, da računi za energijo verjetno še vsaj dve leti ne bodo padli na raven pred krizo.
Po vseh pogledih je regulator verjetno optimističen.
you seriously believe that as Germany is in a recession and not the UK.https://t.co/s6geBWs5JU
— John (@seasalt117) June 7, 2023
Katarski minister za energijo je približno ob istem času opozoril, da »najhujše šele prihaja« za evropsko pomanjkanje nafte in plina.
Verjetno bo že vedel, saj je Evropa pri oskrbi z energijo močno odvisna od katarskega uvoza LNG.
Kvantificirati vpliv deindustrializacije na tej zgodnji stopnji je precej težko in jasna slika se bo pokazala šele v retrospektivi.
Toda v podatkih je že nekaj zelo opaznih trendov.
Nemški storitveni sektor je v razcvetu, medtem ko proizvodni sektor propada. Ta razlika pojasnjuje, zakaj nemško gospodarstvo trenutno doživlja le zelo plitvo ali celo »tehnično« recesijo.
Brexit notwithstanding, the “sick man of Europe” trophy sits in Berlin right now. Germany has fallen into what economists call a technical recession after two consecutive quarters of falling economic growth, writes @EuroBriefing. https://t.co/4jhuawFo25
— The New Statesman (@NewStatesman) June 7, 2023
Odkrito povedano, trenutno krčenje, ki ga vidimo v nemškem proizvodnem sektorju glede na njegov storitveni sektor, je povezano z veliko večjim upadom – nekako v skladu s tistim, kar je sledilo finančni krizi leta 2008.
Danes smo priča zelo velikemu relativnemu krčenju proizvodnega sektorja, ki ga ni mogoče pojasniti z relativno skromno oslabitvijo gospodarstva.
»Povedano drugače: trenutnega proizvodnega krča v Nemčiji ne poganja predvsem šibko nemško gospodarstvo. To pomeni, da je krivo nekaj drugega in da so verjetno visoke cene energije, ki močno pritiskajo na nemško proizvodnjo.
Nemška in evropska deindustrializacija še nista končani. Obstaja možnost, da se Evropejci po koncu vojne v Ukrajini za svoje energetske potrebe ponovno obrnejo na Rusijo. A zdaj, v trenutnem diplomatskem okolju, se to zdi malo verjetno.
Če pa bomo sledili trenutni poti naslednjih pet do deset let, se zdi dokaj gotovo, da se bosta Nemčija in Evropa v veliki meri deindustrializirali,« sklene Philip Pilkington.