REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bančna kriza v ZDA: Kdo je naslednji?

Bančna kriza v ZDA: Kdo je naslednji?Ameriške banke so vložile trilijone dolarjev svojega kapitala v državne obveznice in hipotekarne vrednostne papirje, za katere jamči ameriška vlada. Izkazalo se je, da je to bila tiktakajoča bomba. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kdo je naslednji? To je vprašanje, ob katerem trenutno trepetajo bankirji, regulatorji, vlagatelji in varčevalci v Združenih državah.

Vodja ameriške centralne banke je poskušal prepričati javnost, da je ameriški finančni sistem »neomajan«, a le nekaj ur kasneje so delnice kalifornijske PacWest Bank padle za več kot 50 odstotkov.

Kljub vsem uradnim zagotovilom bančne krize, ki je prizadela že štiri ameriške banke, še ni konec.

Za razliko od leta 2008, ko je polovico Wall Streeta očistilo v enem tednu, za zdaj to poteka upočasnjeno, piše nemški tednik Zeit. In glavno upanje bankirjev je, da se stranke sploh ne zavedajo, kaj se dogaja, in zato ne bodo začele množično dvigovati in umikati svojih sredstev.

Vodja ameriške centralne banke (Federal Reserve - Fed) Jerome Jay Powell je poskušal prepričati javnost, da je ameriški finančni sistem »neomajan«, a le nekaj ur kasneje so delnice kalifornijske PacWest Bank padle za več kot 50 odstotkov.

Tudi na zahodni obali so delnice banke Western Alliance padle za skoraj 40 odstotkov.

Spomnimo, propad Silicon Valley Bank, banke Signature in First Republic Bank (Prva republiška banka) je sledil izgubi zaupanja delničarjev in padcu tečajev delnic.

Vlagatelji so v paniki bežali iz bank, katerih imena so le zvenela podobno.

Pacific West, majhna ustanova v bližini Portlanda, popolnoma neodvisna od banke PacWest, se je tudi našla na udaru. In ni edina.

»Nismo First Republic Bank,« je konec marca na spletni strani svoje banke v obupu zapisal izvršni direktor Republic First s sedežem v Philadelphiji, pri čemer je imel v mislih propadlo First Republic Bank, ki so jo regulatorji kupili in prodali JP Morgan.

Je krize zdaj res konec? To je spraševal Jamie Dimon, direktor JP Morgan Chase, potem ko je prevzel »First Republic«.

Vendar, piše nemški »Zeit«, je to mogoče razumeti kot hvalisanje samooklicanega rešitelja propadajočih bank.

Morda zato, da bi upravičil, zakaj so regulatorji prav njemu in njegovemu 3,7 bilijona dolarjev vrednemu finančnemu konglomeratu dovolili skleniti več kot ugoden posel za kalifornijsko »Prvo republiško banko«. (Mimogrede, Financial Times poroča, da je tudi ime direktorja JP Morgan Chase, Dimona, med tistimi veljaki, ki so del sodnega procesa v primeru tožb žrtev preminulega pedofilskega milijarderja Jeffreyja Epsteina.)

»JP Morganu« namreč ni treba prevzeti dolgov banke iz Kalifornije, in če se pozneje izkaže, da je premoženje, torej hipoteke in druga odobrena posojila, izgubljeno, potem ameriški sklad za zavarovanje depozitov FDIC krije 80 odstotkov le-teh.

Hitro so bili prepoznani krivci za plenjenje šibkih v finančni čredi: prodajalci, ki so stavili na padec cen.

V zadnjih tednih so se lotili majhnih in srednje velikih bank. In tako kot leta 2008 so se vrstili pozivi k omejitvi kratkoročnih posojil, a tudi to še ne bo kmalu povrnilo izgubljenega zaupanja v sistem.

Zato se glede osnovne težave ni nič spremenilo: V zadnjih nekaj letih so banke vložile trilijone svojega kapitala v dolgoročne obveznice ZDA in ameriške hipotekarne vrednostne papirje, za katere jamči vlada v Washingtonu. To se je zdela dobra ideja v obdobju nizkih obrestnih mer, ki so bile spet ukrep centralnih bank za pomoč bankam po krizi leta 2008.

Osnovno pravilo: če obrestne mere rastejo, so vrednostni papirji z nižjimi obrestnimi merami vredni manj.

Samo ameriške banke so med letoma 2007 in 2022 skoraj podvojile svoje imetje ameriških državnih obveznic z 12 na 20 odstotkov.

»Silicon Valley Bank«, prva domina v novem krogu krize, je bila deležna koristi od razcveta tehnološke industrije med pandemijo. Večina prilivov, 91 milijard dolarjev, je šla v ameriške državne obveznice. Čeprav ti vrednostni papirji ne nosijo tveganja neplačila, so tvegani zaradi visoke obrestne mere. In prav to je zadelo ameriške banke s polno močjo, ko je ameriška centralna banka (Fed) lani v rekordnem času začela dvigovati obrestne mere v boju proti inflaciji. Osnovno pravilo: če obrestne mere rastejo, so vrednostni papirji z nižjimi obrestnimi merami vredni manj.

Izguba sicer obstaja samo na papirju, dokler ni banka prisiljena prodati teh državnih vrednostnih papirjev – ki jim je vrednost znižana. To je naredila »Silicon Valley Bank«. Komitenti so nato vedno bolj dvigovali svoje depozite, banka pa je morala prodajati državne obveznice, da bi prišla do potrebne gotovine.

Propadle banke nikakor niso edine, katerih obveznice so zaradi zvišanja obrestnih mer Fed-a v nekaj mesecih znatno izgubile vrednost.

Na splošno so nerealizirane izgube v obveznicah ameriških bank decembra 2022 po podatkih FDIC znašale 620 milijard dolarjev.

Študija ameriškega Nacionalnega urada za ekonomske raziskave, objavljena aprila letos, je prišla celo do izračuna potencialnih izgub v višini 1,8 bilijona dolarjev, ki obstajajo v bilancah stanja.

Eksodus zelo bogatih je banke spravil v težave - čeprav je bilo to tiktakajočo tempirano bombo v finančnem sistemu mogoče prepoznati, je manjkalo alternativ, vsaj ko je Fed začel kot cilj postavljati ključno obrestno mero v višini najmanj štirih odstotkov.

Bankirji zdaj lahko le upajo, da večina komitentov sploh ne bo opazila, v kakšnem položaju so in bo iz čiste nevednosti ali lenobe pustila svoje depozite v svoji banki. Vsekakor ni naključje, da ta taktika ni uspela »Silicon Valley Bank«, ki je bila matična banka za tvegane kapitaliste tehnološke industrije, ljudi, znanih po svojih ostrih izračunih.

Stranke »Signature Bank« prihajajo iz newyorških nepremičninskih dinastij, med strankami »First Republic« pa je bil tudi Mark Zuckerberg.

Z drugimi besedami, stranke propadajočih ameriških bank so bili premožni ljudje, ki so jih finančni svetovalci usmerili k donosnejšim naložbenim priložnostim in pripeljali do propada treh bank.

Regulatorjem ne preostane veliko drugega kot upanje, da bo splošna javnost manj obveščena in predvsem lena. In to je z vsako novo paniko na preizkušnji, ugotavlja Zeit.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke