REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kontra: Rusija se je odzvala na zaplembe s strani sovražnih držav, odlok omogoča tudi razlastitev slovenskih podjetij

Kontra: Rusija se je odzvala na zaplembe s strani sovražnih držav, odlok omogoča tudi razlastitev slovenskih podjetijPredsednik Rusije Vladimir Putin je odobril okvir za »začasno upravljanje« tuje lastnine. Odlok v skrajnem primeru omogoča tudi popolno razlastitev premoženja subjektov iz sovražnih držav, med katere spada tudi Slovenija. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek podpisal odlok o vzpostavitvi mehanizma za začasni prevzem tujega premoženja.

V svoji prvi praktični uporabi je Zvezna agencija za upravljanje premoženja prevzela nadzor nad ruskima podružnicama Fortum in Uniper, energetskima družbama s sedežem na Finskem oziroma v Nemčiji.

Odlok dovoljuje začasni državni prevzem sredstev, za katera se šteje, da so »izjemnega pomena za stabilno delovanje ruskega energetskega sektorja«, je agencija zapisala v izjavi.

 Odkok v skrajnem primeru omogoča tudi popolno razlastitev premoženja subjektov iz sovražnih držav, med katere spada tudi Slovenija.

Nemški Uniper SE je imel 83-odstotni delež v ruski družbi za proizvodnjo in distribucijo energije Unipro, medtem ko je finska državna družba Fortum Oyj nadzorovala več kot 98 odstotkov svoje lokalne podružnice s skupno zmogljivostjo proizvodnje električne energije 11,2 oziroma 4,7 gigavatov.

Ta poteza bo »zagotovila nemoteno delovanje podjetij, pomembnih za nacionalno gospodarstvo, in odpravila tveganja političnega položaja številnih neprijaznih držav, ki vplivajo« na varnost Rusije.

Šteje se, da so prvotni lastniki začasno izgubili nadzor nad nepremičnino, vendar je Moskva ni dokončno zasegla. Ukrep naj bi »pomagal ohraniti naložbeno klimo v Rusiji in zmanjšati odliv kapitala iz države,« je dodala agencija.

Odlok vzpostavlja tudi pravni okvir, ki Kremlju omogoča, da prevzame več tujih sredstev, če druge države zasežejo rusko zasebno ali državno lastnino v njihovi pristojnosti ali ogrozijo nacionalno, energetsko ali gospodarsko varnost Rusije.

Nemčija in Poljska sta po ocenah medijev doslej zasegli približno 22 milijard dolarjev premoženja, ki pripada samo dvema ruskima podjetjema, Gazpromu in Rosneftu.

Junija 2022 je Berlin prevzel Gazprom Germania GmbH.

Novembra je Varšava Gazpromu zaplenila 48-odstotni delež v skupnem podjetju EuRoPol GAZ, lastniku poljskega dela plinovoda Yamal-Europe.

Izgube Uniperja
Izgube Uniperja. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zasežena je bila tudi poljska podružnica Novateka, ki se je ukvarjala s prodajo utekočinjenega zemeljskega plina in drugih ogljikovodikov. Njena sredstva so bila dana v prodajo v začetku tega meseca.

Septembra lani je Nemčija zasegla delež Rosnefta v treh velikih rafinerijah nafte, ki predstavljajo 12 odstotkov skupnih rafinerijskih zmogljivosti države. Nemška sodišča so zavrnila Rosneftove pritožbe zoper potezo.

 Zakon, ki ga je Bundestag sprejel 20. aprila, bi lahko Nemčiji dovolil popolno razlastitev ruskega premoženja.

Ameriška vlada si je prizadevala zaseči rusko državno in zasebno premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij, povezanih z Ukrajino, in ga predati vladi v Kijevu, kar je poteza, za katero so kritiki dejali, da bi samo naravo sankcij spremenila iz instrumenta pritiska v odkrito krajo.

Zahod bo v tem primeru, kot kaže Putinov odlok – potegnil kratko.

ZDA in organi Evropske unije si želijo zaseženo rusko premoženje podariti Ukrajini zaradi plačila škode zaradi domnevne »ruske agresije«.

A s tem bodo pravne težave, ob tem pa je v Rusiji približno najmanj dvakrat toliko zahodnega premoženja, kot je ruskega na Zahodu.

Zahod bo v tem primeru, kot kaže Putinov odlok – potegnil kratko.

Odlok omogoča tudi zaplembo lastništva slovenskih podjetij v Ukrajini.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek