petek, 15. november 2024 leto 29 / št. 320
Presenetljivo? ZDA nasprotujejo načrtu zveze NATO za Ukrajino
Čeprav si je zveza NATO nadvse prizadevala, da bi Ukrajino spremenila v de facto članico, si Ukrajine, ki se nahaja sredi vojne očitno ne želi tudi formalno sprejeti v članstvo.
To bi bilo namreč enako vstopu v vojno z Rusijo.
The United States, along with #Germany and #Hungary, oppose the intentions of other #NATO member states to provide #Ukraine with a “roadmap” for joining the Alliance at the #Vilnius summit, according to Ukrainska Pravda citing the Financial Times.#UkraineRussiaWar #USA pic.twitter.com/301wA7lYNz
— TheLazyEuropean (@TheLazyEU) April 7, 2023
Načrtom, da Ukrajina postane članica zveze NATO sedaj nasprotuje tudi njena največja podpornica.
Washington naj bi nasprotoval prizadevanjem zaveznikov, da bi Kijevu dali jasno pot do pridružitve zahodnemu vojaškemu bloku, poroča Financial Times.
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna naj bi nasprotovala prizadevanjem nekaterih evropskih zaveznikov, da bi Ukrajini dali jasen »načrt« (roadmap) za pridružitev Natu, in pozvala partnerje, naj se osredotočijo na zagotavljanje kratkoročne pomoči Kijevu.
ZDA ob tem podpirata Nemčija in Madžarska, te države pa se sedaj upiraju prizadevanjem zaveznic, kot so Poljska in baltske države, da Ukrajini ponudijo globlje vezi z Natom in jasno podporo njenemu prihodnjemu članstvu v zahodnem vojaškem bloku, poroča Financial Times (FT), ki se sklicuje na štiri neidentificirane uradnike, vključene v pogajanja.
"Xi Jinping has good reasons why he doesn't want to meet Zelensky." Twitter users remembered Zelensky's " handshake" pic.twitter.com/XdttQflCDx
— Spriter (@Spriter99880) April 6, 2023
O tem vprašanju so razpravljali tudi na zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju, ki se ga je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, kjer poskušajo članice zavezništva postaviti temelje za vrh voditeljev bloka, ki je predviden za julij v Vilniusu v Litvi.
Čeprav se 31 članic Nata strinja, da članstva Ukrajini ni mogoče ponuditi kratkoročno – niti se o tem ni mogoče resno pogovarjati sredi trenutnega konflikta te nekdanje sovjetske republike z Rusijo – so pogovori v tem tednu razkrili jasen razkorak glede vizije članic.
Medtem se vojna v Ukrajini še bolj razplamteva. Spodaj vidimo, kako ruske enote z dronom Lancet uničijo ameriško havbico M777.
Airborne special units wipe out U.S.-made M777 howitzer in special military operation#Ukraine #UkraineRussianWar #UkraineWar #Russia #NATO #USA #Selenskyj #EU #NAFO #UkraineIsLosing #Bakhmut @Anna_Lena2022 pic.twitter.com/9xzRUvMykO
— Ukrainian Watchdog (@JoeDoge6) April 7, 2023
Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je opozoril, da se bo vrha v Vilniusu udeležil le, če bo ponudil jasne korake za vstop Ukrajine v NATO, kot so varnostna jamstva in globlje sodelovanje z zavezništvom.
Članice bloka so se leta 2008 sicer dogovorile, da bo Ukrajini na neki točki dovoljeno pristopiti k Natu.
S tem so prestopile »najbolj svetlo od rdečih črt«, ki jih je zahodnemu zavezništvu sporočila Moskva.
Po oceni številnih strokovnjakov za mednarodne odnose je bila širitev zveze NATO, ki jo je ves čas podpirala tudi Slovenija, največja geopolitična napaka ZDA in evropskih zaveznic v zadnjih nekaj desetletjih.
Saj je to že tudi angela priznala, zato pa je morala v penzijo.
— iztok (@iztok20) April 7, 2023
Že leta 2008 so si ZDA prizadevale, da bi Kijevu dale jasen časovni razpored in akcijski načrt za članstvo, poroča FT, vendar sta se Francija in Nemčija med prvimi uprli članstvu Ukrajine iz strahu, da bi tak korak izzval Rusijo.
Nemška kanclerka Angela Merkel je tedaj dejala, da se zaveda, da bi tak korak bil enak kot vojna napoved Rusiji.
Kljub temu so evropske članice zveze NATO po tem pristale na zahteve ZDA in se zavzele za vstop Ukrajine in Gruzije v NATO.
Medtem pa je najprej v Gruziji, nato pa Ukrajini prišlo do – pričakovanih (in ne neizzvanih) vojn.
Diplomati, ki so se udeležili zadnjih pogovorov o vstopu Ukrajine pa sedaj niso mogli doseči dogovora o tem, kaj naj bi Ukrajini ponudili v osveženi izjavi o njenih možnostih za vstop v NATO.
The Russians received the command to slow down the capture of Bakhmut, Avdejevka and Marjinka
— Spriter (@Spriter99880) April 5, 2023
MOSCOW-BASED MILITARY EXPERT MARAT KHYRULIN: THE GOAL NOW IS TO KILL AS MANY UKRAINIAN UNITS AS POSSIBLE
"Our military is not interested in lightning strikes at this time." The… pic.twitter.com/mm9hbMlKV6
»Pred nami je več tednov težkih pogajanj, da zapolnimo te vrzeli in oblikujemo politični izid,« je dejal en uradnik.
Vendar je drugi opozoril: »Cesta [do Vilne] je neravna.«
Washington je zaskrbljen, da bi poglobitev vezi zavezništva z Ukrajino v tem trenutku prispevala k ruskim trditvam, da je trenutna kriza v resnici konflikt med Rusijo in Natom, opozarja FT.
Prav tako bi lahko bi ta poteza lahko spodbudila Rusijo k stopnjevanju konflikta, morda tudi z uporabo jedrskega orožja.
V tem primeru bi Rusija jedrsko orožje najverjetneje uporabila na zahodu Ukrajine, blizu meja članic zveze NATO.
Donations to Zelensky in Milan, in his nose. pic.twitter.com/DKV6JEE9ah
— RadioGenova (@RadioGenova) April 6, 2023
Predstavniki Rusije ob tem vztrajajo, da so ZDA in njihovi zavezniki v Natu po razpadu Sovjetske zveze obljubili, da bloka ne bodo širili v vzhodno Evropo.
Od takrat so v NATO sprejeli še 15 novih članic, vse razen nekdanjih jugoslovanskih republik pa so bile nekdanje sovjetske republike ali članice nekdanjega Varšavskega pakta.
Nasprotovanje ZDA hitremu vstopu Ukrajine v NATO pa po drugi strani daje za prav ocenam ruskega predsednika, ki je posebno vojaško operacijo začel preventivno prav zato, da bi se z njo ustavilo napredovanje Ukrajine v sovražni blok.
Uspeh je bil plačan z veliko ceno in vojno, vendar je očitno - dosegel cilj.
Ukrajinsko članstvo v zvezi NATO ostaja vse bolj oddaljen in vse bolj nemogoč cilj.