Zgrešena matematika: Zakaj je plin pomembnejši za Evropo kot za Rusijo in zakaj bodo sankcije EU zmeraj neuspešne?

V zadnjem letu dni je bilo zemeljskemu plinu namenjeno izjemno veliko pozornosti in veliko energije je bilo porabljene na različnih forumih, televizijskih kanalih in tiskovnih konferencah o tem, zakaj je treba doseči blokado prodaje poceni ruskega plina, da bi »ustavili sposobnost Rusije voditi vojno.«

Ker sankcije proti Rusiji doslej niso bile uspešne so nas politiki prepričevali, da je potrebno le še malo počakati, pa bodo uspešne.

Toda to je laž.

Težava je predvsem v dejstvu, da so se evropski politiki – preračunali.

To dejstvo je nekoliko pozno dojel premier nemške zvezne dežele Saške Michael Kretschmer, ki nenadoma meni, da je gospodarske vezi med Moskvo in Berlinom še vedno mogoče obnoviti, najboljši način za obnovitev odnosov pa bi lahko bil zagon ruskega plinovoda. Premier Saške je pojasnil, da je treba (s strani ZDA in Norveške) 26. septembra lani razstreljene plinovode Severni tok v Baltskem morju - popraviti (tvit spodaj).

pic.twitter.com/Lf3VtY3t2c

— @astrosnaut2020 (@Astrosnaut20202) March 20, 2023

Sankcije lahko trajajo še leta in desetletja, a ne bodo dale rezultatov.

V najboljšem primeru bodo škodile evropskemu gospodarstvu.

Težavo nam razkrijejo podatki in – matematika.

Očitno te vede evropski politiki niso uporabili, ko so uvajali sankcije Rusiji, ugotavlja ekonomist dr. Seshadri Kumar, ki je pravilno napovedal apokalipso evropskega gospodarstva.

Verjetno so voditelji Evropske unije verjeli na besedo lažnivim ameriškim neokonservativcem, da je Rusije le »velikanska bencinska črpalka, maskirana v državo.«

Njihova teorija je bila zato sila preprosta: ko bodo Rusiji omejili prodajo nafte in plina na evropski trg, bo rusko gospodarstvo kolapsiralo, Moskva pa bo prisiljena končati vojno v Ukrajini.

Obenem je ta teorija prinašala še masten bonus ameriškim proizvajalcem plina, saj lahko odslej prodajajo Evropi plin po sedemkrat višjih cenah, kot je bila cena ruskega plina.

Gospodarstvo v EU prav zato trpi, cene pa so vse višje.

A evropski politiki lažejo, da je za to kriva Rusija in da niso krive njihove sankcije, ki so se jim vrnile kot bumerang.

When the Nord Stream gas pipeline was attacked, Ursula von der Leyen said the perpetrators were waiting for the "strongest possible response". Brilliant journalist Seymour Hersh just said the US did it – and the EU cares? Did you ask the US if they did it? — MEP Mick Wallace pic.twitter.com/jwFok17w6o

— Edward Sinclair (@BullaIsrael58) April 1, 2023

Toda v resnici je zemeljski plin (»naftni plin«) v letu 2020 predstavljal približno le 6 odstotkov ruskega izvoza v vrednosti 330 milijard dolarjev.

Kako naj bi omejitev tega izvoza, celo če bi bila popolna - uničila rusko sposobnost za vojno?

Lahko se vprašamo, ali so zahodni politiki sploh razumeli osnove ekonomije in mednarodne trgovine, preden so sprejeli pomembne politične odločitve.

Ob tem nafta predstavlja le 37 odstokov ruske prodaje (122 milijard dolarjev). Glede na to, da Kitajska in druge države zunaj Evrope niso zainteresirane za sankcioniranje Rusije, glede na njihovo odvisnost od Rusije, je vprašanje, koliko tega je realno mogoče sankcionirati?

Iz podatkov s strani OEC lahko razberemo, da je Rusija leta 2020 izvozila 45,1 odstotka svoje surove nafte v Azijo in 53,1 odstotka v Evropo.

Če vzamemo to številko tako za surovo kot rafinirano nafto (samo za oceno), lahko vidimo, da je bilo od 122 milijard dolarjev vredne surove nafte in rafinirane nafte, ki ju je Rusija izvozila leta 2020, 55 milijard dolarjev izvoženih v Azijo in 65 milijarde v Evropo.

To je samo 19,7 odstotka celotnega ruskega izvoza v vrednosti 330 milijard dolarjev.

Podobno je celoten izvoz zemeljskega plina iz Rusije leta 2020 znašal 6 odstotkov od 330 milijard dolarjev ali 19,8 milijarde dolarjev.

Tudi iz podatkov s strani OEC lahko vidimo, da je do leta 2020 šlo 72 odstotkov celotne ruske proizvodnje plina v Evropo.

Tako je vrednost zemeljskega plina, ki ga Rusija izvozi v Evropo, 14,3 milijarde dolarjev.

To je le 4,3 odstotka celotnega ruskega izvoza v vrednosti 330 milijard dolarjev.

Torej, tudi če bi Bruslju uspelo blokirati ves izvoz nafte in plina iz Rusije v Evropo, bi skupna vrednost znašala 79,3 milijarde dolarjev.

To predstavlja le 24 odstotkov celotnega ruskega izvoza. Jasno je, da to ni usoden udarec za rusko gospodarstvo.

Vendar je pravo vprašanje - kako velik udarec je to za evropska gospodarstva?

Poglejmo na primer situacijo Velike Britanije.

Spet, tako kot v primeru drugih evropskih držav, ima Rusija veliko več vpliva na Združeno kraljestvo kot London na Moskvo.

And they paid almost a cool trillion USD's off setting higher energy costs in the EU this winter alone.
Even the US is bending them over charging them 4X's the cost of LNG.
AND according to them....next year will be worse!!
They're "winning" like the Ukrainians are.
 pic.twitter.com/TNevuUvk2z

— Troof Speaker  (@LeeFerguson111) March 17, 2023

Rusija lahko zdrži brez britanskih avtomobilov na svojih cestah, a če Združeno kraljestvo potrebuje zlato, platino ali ogljikovodike, pa bi težko zapolnili te velikanske luknje v svoji uvozni košarici – 21 milijard dolarjev v plemenitih kovinah in 3,54 milijarde dolarjev v fosilnih gorivih.

Po nekaterih napovedih bi Rusija lahko prepovedala izvoz prav teh, redkih kovin.

Zaman je reči, da Združeno kraljestvo lahko zdrži brez tega blaga -, če ga ne bi potrebovalo, ga ne bi uvažalo.

Če Rusija potrebuje 50 milijard dolarjev blaga, da bi nadomestila uvoz, ki ga je prej prejemala vsako leto iz Evrope, ga lahko dobi iz Azije, s tem pa bo azijskim državam Moskva omogočila izredno povečanje proizvodnje.

Sankcije Zahoda so zato korist za Azijo, ne da bi zelo prizadele Rusijo.

Toda Evropa nima preprostega načina, da bi nadomestila to, kar danes dobiva od Rusije.

Zlasti ni preprostega načina za zapolnitev velike luknje, ki je nastala zaradi odsotnosti ruskih fosilnih goriv na evropskih trgih. Energetska kriza, s katero se sooča Evropa, je, kot bomo videli v nadaljevanju, predvsem kriza oskrbe.

Zastavljata pa se še dve vprašanji.

Ali je mogoče uvesti popoln embargo na prodajo ruskega blaga?

Ali bi lahko Rusija preživela, če bi lahko uvedli popolni zahodni embargo na prodajo ruske energije?

Odgovor na prvo vprašanje je očitno ne.

Rusija ima veliko kupcev, ki želijo stvari, ki jih prodaja, pa naj bodo to goriva, zlato, diamanti, pšenica, kovine, kemikalije ali industrijski izdelki. Rusija je prepomemben igralec v svetu, da bi proti njej dejansko veljal embargo.

Odgovor na drugo vprašanje je nedvomno pritrdilen, saj Evropa kupi le 24 odstotkov ruskega izvoza (v obliki energije).

Če bodo vsi v Evropi prenehali kupovati to energijo (kar se še ni zgodilo, Španija in Italija uvoz pravkar povečujeta) in Rusija ne bi imela drugega trga za prodajo, bi Rusija izgubila le 24 odstotkov prihodkov od izvoza.

Vendar glede na to, koliko Kitajska potrebuje ruske nafte in koliko hitro razvijajoča se gospodarstva v Aziji potrebujejo nafte, bo Rusija lahko prodala večino, če ne vse nafte, ki jo je prej prodajala v Evropo.

Skratka, velja si zapomniti predvsem dva podatka – s popolnim embargom na uvoz plina in nafte v EU Rusija izgubi 24 odstotkov dohodkov, od tega pa popolna prekinitev dotoka plina prispeva zmanjšanju le 4,3 odstotka izvoza.

Z blokado petine izvoza pa se ne da ustaviti nobenega gospodarstva, še posebej pa ne ruskega.

In ob tem je Rusija za velik del plina in nafte že našla druge trge – medtem pa Evropa ni našla dovolj novih ponudnikov.

European Commission President Ursula von der Leyen and French President Emmanuel Macron arrive in Beijing

Ursula tried to blackmail China not realizing EU has nothing to offer to China - Everything is sourced and manufactured in China - For oil / gas China has Iran Saudi Russia pic.twitter.com/VnS6VnZ1sO

— UkraineNews (@Ukraine66251776) April 2, 2023

In ob tem je plin ne samo energent, pač pa tudi material za izdelavo vrste zadev, od plastike do stekla in umetnih gnojil.

Iz teh podatkov je zato že jasno, da EU z blokado Rusije izgubi več, kot izgubi Rusija.

In zato sankcije EU nikoli ne bodo mogle delovati.

Bodo pa uspešno uničevale evropsko gospodarstvo.

Kako, vidimo že po zapiranju Magne in Kidričevega.

Ostala podjetja sledijo…

Slovenija ob tem sankcije, ki škodijo gospodarstvu podpira, saj predsednik vlade trdi, da za Slovenijo niso problematične.

Toda zakaj potem predsedniku vlade zmanjkuje denarja za zdravstvo, šolstvo, vzgojo in izobraževanje, pokojnine...