Nova študija: Nevarnost raka in drugih bolezni preži tudi iz – toaletnega papirja

Toaletni papir po vsem svetu vsebuje per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS), ki so lahko glavni vir onesnaževanja vode, kaže nova študija raziskovalcev Univerze na Floridi.

Glede na študijo, ki jo je objavila revija Environmental Science & Technology Letters, je ekipa testirala zvitke 21 večjih blagovnih znamk toaletnega papirja, ki se prodajajo v Ameriki, Afriki in Evropi, ter vzorce odplak iz osmih čistilnih naprav na Floridi.

A new study proves that worldwide toilet paper supply contains toxic PFAS or forever chemicals, Read more here. https://t.co/Wp21yjfa19

— Nature World News (@NatureWorldNews) March 14, 2023

Izkazalo se je, da tako toaletni papir kot blato iz čistilnih naprav vsebujeta PFAS, s tako imenovanimi diPAP-i, natančneje 6:2 fluorotelomer fosfat diester (6:2 diPAP), za katerega je bilo ugotovljeno, da je najbolj razširjena spojina.

Na podlagi ugotovitev, razpoložljivih podatkov o ravneh PFAS v odplakah in porabi toaletnega papirja na prebivalca v drugih državah so raziskovalci ocenili, da lahko toaletni papir prispeva k 89 odstotkov 6:2 diPAP v odpadni vodi v Franciji, pa tudi do 35 odstotkov na Švedskem.

Hkrati je higienski pripomoček odgovoren le za približno 4 odstotkov spojine v odpadnih vodah v Kanadi in ZDA.

toaletnipapir2.jpg

Raziskovalci so potrdili veliko neskladje in navedli, da so »potrebne dodatne raziskave, da bi raziskali, ali toaletni papir morda bolj prispeva k skupnemu PFAS v severnoameriški odpadni vodi in ali se koncentracija spojin diPAP iz toaletnega papirja morda spreminjajo skozi sistem zbiranja in čiščenja odpadne vode.«

Izkazalo se je, da imajo znamke, ki uporabljajo recikliran papir, in tiste, ki vsebujejo nerecikliran papir, podobne ravni PFAS.

Raziskovalci so ugotovili, da kemikalij proizvajalci toaletnega papirja niso nujno uporabljali zavestno, ampak so jih morda vnesli s surovim papirjem ali pa da izvirajo iz strojev, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu.

PFAS je skupina približno 14.000 umetnih kemikalij, ki se običajno uporabljajo za izdelavo različnih potrošniških dobrin, odpornih na vročino in vodo. Spojine so splošno znane kot »večne kemikalije«, saj se skoraj ne razgradijo naravno.

Kemikalije PFAS na koncu onesnažijo podtalnico in se na koncu vrnejo v oskrbo s hrano.

Spojine povezujejo z različnimi vrstami raka, poškodbami ploda, boleznimi jeter in ledvic ter drugimi resnimi zdravstvenimi motnjami.

DiPAP 6:2 je na primer lahko, glede na prejšnje študije, lahko povezan z oslabljeno funkcijo testisov pri moških.