REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Je idile konec? Ameriško-ukrajinska enotnost razpada…

Je idile konec? Ameriško-ukrajinska enotnost razpada…Ameriški predsednik Joe Biden se je pogovarjal z ukrajinskim kolegom Vladimirjem Zelenskim med obiskom Kijeva. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Čeprav je ameriški predsednik Joe Biden obljubil, da bodo ZDA podpirale Ukrajino, »dokler bo potrebno«, so se po letu dni ruskih vojaških operacij začela kazati ​​v javnosti vse večja nesoglasja v zakulisju med Washingtonom in Kijevom glede ciljev in trajanja konflikta.

»Bidnova administracija nima jasnega političnega cilja in jasne ideje. Ali pa je to raztegovanje konflikta v Ukrajini natanko tisto, kar si želi Vladimir Putin?« se je vprašal republikanski poslanec Michael McCaul, predsednik odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma ZDA.

»Ali pa gre za to, da jim (Ukrajincem) damo dovolj za preživetje, ne pa za zmago? Trenutno ne vidim zmagovalne politike in če je nimamo, kaj potem sploh počnemo?« je McCaul naslovil vprašanje na Bidnovo administracijo.

Javno, med Bidnom in ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim nesoglasij ni bilo – kot dokaz za to bi moral zadostovati nedavni nenapovedan obisk ameriškega predsednika v Kijevu.

Toda na podlagi intervjujev novinarjev bruseljskega portala Politico z 10 ameriškimi visokimi uradniki, zakonodajalci in strokovnjaki se je izkazalo, da so že vidne razpoke in problemi na relaciji Bela hiša - Kijev: od sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju, preko za Ukrajince samomorilno izčrpavajoče obrambe »strateško nepomembnega ukrajinskega mesta Bahmut« (kot navaja portal) do nezadostnega bojnega načrta za regijo kjer so ruske sile utrjene že skoraj desetletje.

Visoki predstavniki ameriške administracije sicer zagotavljajo, da je enotnost med Washingtonom in Kijevom še močna.

Toda razpoke, ki so se pojavile, govorijo drugače.

Čeprav je Bahmut po zdajšnjih ocenah ameriških medijev in politikov strateško nepomembno mesto, ga Ukrajina noče zapustiti.

O tem priča tudi izjava ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega za ameriški CNN (v tvitu zgoraj).

»Vsak dan obrambe mesta nam omogoča, da pridobimo čas za pripravo rezerv in se pripravimo na prihodnje ofenzivne operacije,« je dejal generalpodpolkovnik Aleksander Sirski, poveljnik ukrajinskih kopenskih sil.

Več uradnikov ameriške administracije pa skrbi, da Ukrajina porablja preveč žive sile in streliva v Bahmutu.

To pa bi lahko ogrozilo njihovo sposobnost, da spomladi začnejo veliko protiofenzivo.

»Vsekakor ne želim zanemariti ogromnega truda, ki so ga ukrajinski vojaki in voditelji vložili v obrambo Bahmuta - vendar mislim, da ima to mesto bolj simbolično kot strateško in operativno vrednost,« je nedavno opozoril ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Medtem ocena ameriških obveščevalnih služb nakazuje, da je bila lani jeseni za uničenje rusko-nemškega plinovoda Severni tok odgovorna »proukrajinska skupina«.

Novi obveščevalni podatki, ki jih je objavil New York Times, so namreč v nasprotju s prvotno ameriško teorijo, da je Moskva odgovorna za sabotažo (lastnih) plinovodov v Baltskem morju, ki so poceni ruski plin dostavljali v Evropo.

Novi obveščevalni podatki ameriških tajnih služb v bistvu poskušajo odvrniti pozornost od podrobnega poročila ameriškega raziskovalnega novinarja in Pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, da je v resnici vohunska agencija CIA s pomočjo Norveške razstrelila rusko-nemški plinovod.

Obveščevalni analitiki zdaj trdijo, da dvomijo, da so bili Zelenski ali njegovi sodelavci vpleteni v sabotažo, vendar je Bidnova administracija s tem opozorila Kijev – podobno kot takrat, ko je lani bomba v avtomobilu ubila v Moskvi hčerko vidnega ruskega filozofa –, da določena nasilna dejanja zunaj meja Ukrajine ne bodo tolerirana.

Občasne so vidne tudi frustracije zaradi dostave orožja Washingtona Ukrajini.

Daleč največ orožja in opreme so na ukrajinsko fronto poslale ZDA, a Kijevu to ni dovolj.

Medtem ko je bila večina v Bidnovi administraciji razumevajoča, je bilo čutiti tudi zamero zaradi nenehnih zahtev in nezadostno hvaležnostjo Zelenskega za to, kar je že dobil, sta priznala dva uradnika Bele hiše.

»Mislim, da je administracija razdeljena, Svet za nacionalno varnost je tudi razdeljen glede tega, kakšno orožje poslati v Ukrajino«, je dejal McCaul. Nato doda, da je v stalnem stiku z visokimi Bidnovimi uradniki: »Pogovarjam se s številnimi najvišjimi vojaškimi osebnostmi in zelo so naklonjeni temu, da bi jim (Ukrajincem) poslali raketni sistem ATACMS«.

V resnici Bidnova administracija Ukrajini ni uspela zagotoviti teh raket dolgega dosega, ker jih je v ameriškem arzenalu - premalo.

Razen tega ni mogoče spregledati nevarnosti, da bi Ukrajina lahko napadla tarče v Rusiji, kar bi lahko povzročilo nevarno stopnjevanje konflikta.

Medtem je tiskovna predstavnica Sveta za nacionalno varnost Adrienne Watson dejala, da je Bela hiša »v stalni komunikaciji z Ukrajino, saj podpiramo obrambo njene suverenosti in ozemeljske celovitosti.«

Dodala je, da glede na dejstvo, da Rusija ne kaže znakov, da namerava končati svojo posebno operacijo, »najboljše, kar lahko naredimo, je, da še naprej pomagamo Ukrajini uspeti na bojišču, da bo lahko v najmočnejšem možnem položaju za pogajalsko mizo, ko za to pride čas.«

Toda vse večja trenja so lahko kazalec tudi večjih nasprotovanj med razpravo o tem, kako naj se konflikt konča, piše Politico.

Čeprav je Biden obljubil stalno podporo in je ameriška blagajna za zdaj odprta za želje Kijeva, so ZDA Zelenskemu dale jasno vedeti, da Ukrajine ne morejo v nedogled financirati na tej ravni.

Čeprav je bila podpora Ukrajini doslej večinoma dvostrankarska, vse več republikancev začenja izražati skepticizem glede uporabe ameriškega denarja za podporo Kijevu, pri čemer ni znakov konca konflikta na drugem koncu sveta.

Med tistimi, ki so izrazili dvom v dolgoročno podporo, je tudi predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy, ki je dejal, da ZDA Ukrajini ne bodo ponudile »bianco čeka«.

McCarthy je tudi zavrnil povabilo Zelenskega, da odpotuje v Kijev in se seznani z realnostjo.

»Vedno je nekaj trenj,« je dejal Kurt Walker, predsednikov posebni odposlanec za Ukrajino v času Trumpove administracije.

»Zelenski je šel tudi predaleč z McCarthyjem – imel je to potrebo, da ga 'izobrazi', ne pa dela z njim.«

Vztrajanje Zelenskega, da se celotna Ukrajina – vključno s Krimom, ki je pod ruskim nadzorom od leta 2014 – vrne Kijevu, preden se začnejo kakršna koli mirovna pogajanja, samo podaljšuje konflikt, menijo ameriški uradniki.

Državni sekretar Antony Blinken je namignil Kijevu, da bi bil morebitni zaseg Krima rdeča črta za Moskvo in bi lahko sprožil dramatično stopnjevanje vojne.

Še več, Pentagon dosledno izraža dvom, da bodo ukrajinske sile – kljub temu, da so oborožene s sofisticiranim zahodnim orožjem – sposobne potisniti Rusijo s Krima.

Biden se za zdaj drži svojega refrena, da bodo ZDA vse odločitve o vojni in miru prepustile Zelenskemu.

Toda po Washingtonu se je že začelo šušljati o tem, da so Bidnovi uradniki v skrbeh, kako vzdržno bo čakanje, da Zelenski odloči o vojni in miru, saj se konflikt vleče že več kot eno leto.

Še posebej zato, ker so pred vrati v ZDA - prihajajoče predsedniške volitve.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke