Novi notranji minister dobil zakonodajno pomoč: V veljavi zakon o zaščiti žvižgačev in novela kazenskega zakonika

Danes je začel veljati zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo žvižgačev v delovnem okolju tako v javnem kot zasebnem sektorju.

S tem je novi minister Boštjan Poklukar prav ob nastopu funkcije dobil novo pomoč na področju, ki ga je izpostavil kot svojo prioriteto – to pa je boj proti korupciji.

DZ je namreč včeraj s 54 glasovi za in 31 glasovi proti Boštjana Poklukarja imenoval za ministra za notranje zadeve.

Nad imenovanjem Poklukarja nista bili posebej navdušeni stranki SD in Levica, ironično pa bi lahko rekli, da je neobstoječa stranka LMŠ z Marjanom Šarcem na čelu (ki je postala del stranke Svoboda) s tem poleg obrambnega dobila še drugo represivno ministrstvo v vladi.

Na tej funkciji bo nasledil Tatjano Bobnar, ki je decembra odstopila. Poklukar bo sicer ministrski položaj zasedel že drugič, saj je bil notranji minister tudi v vladi Marjana Šarca.

Na prvo mesto je Poklukar postavil boj proti korupciji, kar je tudi prioriteta cele vlade, je poudaril predsednik vlade Robert Golob.

Vsesplošna korupcija se je v zadnjem času razmahnila, Slovenija pa neslavno pada na lestvicah zaznave korupcije. »Temu moramo narediti konec,« je dejal in napovedal tudi spremembo kazenske zakonodaje ter sodne reforme, če bo treba.

Končno imamo zakon o zaščiti žvižgačev. pic.twitter.com/Dd8LyBYTcm

— Piratska stranka (@piratskastranka) February 1, 2023

Z uveljavitvijo nove zakonodaje je vlada popravila zamudo, ki je doslej vladala na tem področju, saj je Slovenija predolgo odlašala z uvajanjem evropske zakonodaje.

Z zakonom o zaščiti prijaviteljev se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU.

Rok za prenos je sicer potekel že decembra 2020, tako da je Slovenija zaradi zamude prejela opomin.

Zakon prinaša ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju.

Po zakonu se rok za vzpostavitev prijavnih poti za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi izteče 23. maja letos, za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih, pa 17. decembra.

Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.

V sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije so za lažjo implementacijo zakona pripravili vzorce različnih dokumentov.

A tu bo težav, kot napoveduje dr. Erik Brecelj, še precej...

Dr. Erik Brecelj o dr. Nataši Pirc Musar: "... si ne predstavljam, kako bo lahko kot predsednica države imenovala senat komisije za preprečevanje korupcije. Komisija se ukvarja tudi z zaščito žvižgačev, ona pa je oseba, ki jih je napadala." https://t.co/sysDiaKByY

— Center za zaščito žvižgačev (@centerzvizgaci) November 8, 2022

V marcu pripravljajo tudi spletne seminarje za posamezne skupine zavezancev, namenjeni bodo osebam, ki bodo zadolžene za vzpostavitev prijavnih poti. V nadaljevanju pa bodo pripravili tudi seminarje za zaupnike.

Zakon o zaščiti žvižgačev sicer določa tudi prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov.

Prijaviteljem zakon tako med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov.

Novela kazenskega zakonika pa v kazensko zakonodajo uvaja tudi t. i. zločin iz sovraštva (hate crime) kot obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni za storilce takšnih kaznivih dejanj.

Katerokoli kaznivo dejanje, nagib za katerega je narodnostna pripadnost oškodovanca, njegovo politično ali drugo prepričanje, spol ali katera koli druga osebna okoliščina žrtve, bo torej terjal strožje kaznovanje storilca.

Med uskladitvami z evropskimi direktivami pa novela prinaša tudi strožjo definicijo kaznivega dejanja potovanja v drugo državo z namenom terorizma.

Stanje na tem področju v Sloveniji je sicer še vedno slabo.

Po podatkih Svetovnega barometra korupcije 2021 za Evropsko unijo sta skoraj dve tretjini Slovencev ocenili, da se žvižgači na Slovenskem lahko bojijo povračilnih ukrepov.

V Sloveniji je na pomen žvižgaštva opozoril predvsem primer Ivana Galeta, ki je razkril zlorabe ob nakupih zaščitne opreme med pandemijo in zato ostal brez službe.

Ivan Gale je nato skupaj z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja iz Ljubljane ustanovil Center za zaščito žvižgačev.

Center se ukvarja z odpravljanjem posledic zaradi povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače.

Delo nevladnih organizacij, ki krepijo pomen žvižgaštva, pa bo pri ozaveščanju prebivalstva pomembno tudi v prihodnje, da ne bi nova zakonodaja ostala le mrtva črka na papirju.