ponedeljek, 03. februar 2025 leto 30 / št. 034
Slovensko manjšino bi pred napadi lahko ščitila ADP, toda Avstrija in FPÖ sta Rusiji bliže od natovske Slovenije
Po spletni objavi koroške veje mladinske organizacije avstrijskih svobodnjakov, ki so nastopili proti socialistom in nasprotovali »slovenizaciji« Koroške sta takšno retoriko obsodila zunanja ministrica Tanja Fajon, koroški deželni glavar Peter Kaiser, predsednica Slovenije in mnogi drugi politiki.
Res, kako naj bi bil problem »slovenizacija« Koroške, če je število koroških Slovencev upadlo na 20 ali celo 10 odstotkov nekdanjega števila, številne pravice pa niso uresničene?
A slab vtis je ostal.
Dve desetletji po Haiderju Svobodnjaki ponovno gradijo volilno kampanjo na protislovenstvu. Ustavljali bi domnevno slovenizacijo Koroške. Novo dno populizma v ustvarjanju namišljenih sovraštev. pic.twitter.com/RPQZgtHzAX
— Jernej Pikalo (@JernejPikalo) February 8, 2023
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sicer opravilo pogovor z avstrijsko veleposlanico v Ljubljani. Veleposlanica Elisabeth Ellison-Kramer se je v imenu Avstrije odločno distancirala od objave.
Preko slovenskega veleposlaništva na Dunaju pa je slovensko zunanje ministrstvo avstrijskemu ministrstvu za evropske in mednarodne zadeve posredovalo verbalno noto, v kateri je izrazilo zaskrbljenost nad objavo na družbenem omrežju.
Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporno objavo označila za nedopustno.
Kot je zapisala na Twitterju, mora pravice manjšin dosledno spoštovati vsaka država.
Ojoj, ali ni @nmusar rekla, da so manjšinske pravice v Avstriji "zgledno urejene"?https://t.co/2TtaA4ZXM7
— SM: JTPM (@jtpm_sm) February 10, 2023
»Kot Slovenija je tudi Avstrija država pogodbenica Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin,« je zapisala Pirc Musarjeva.
Pri tem je pozabila povedati, da je večina podpisnic te konvencije ob podpisu priložila »rezerve« (tudi Slovenija!), ki so obveznosti posamičnih držav zmanjšale in bistveno razvodenele konvencijo.
Če bi jo v celoti spoštovali, brez rezerv, bi morali biti v Slovenije kot manjšine priznani tudi Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi in pripadniki drugih manjšin... V Levici so bili edini, ki so opozorili na pravi problem.
V stranki so ob tem prst uperili tudi v avstrijsko federalno vlado, »ki vse skupaj obravnava kot obroben provincialni problem,« in tudi v slovensko zunanjo politiko, ki kljub neupoštevanju 7. člena nikoli ni upala nostrificirati Avstrijske državne pogodbe (ADP).
»Republika Slovenija je namreč država naslednica Jugoslavije. Ta je bila kot zmagovalka v drugi svetovni vojni ena izmed sopodpisnic ustanovne listine, s katero je nastala današnja avstrijska država,« so zapisali v Levici.
Ampak Slovenija ni nikoli uradno sporočila, da se ima za naslednico SFRJ v tem pogledu. Politiki v Ljubljani pa so bili prepričani, da se bo z Avstrijo vse nekako uredilo tudi brez ADP. A se ni.
Fajon: Z deželnim glavarjem Koroške sva se strinjala, da je protislovenska retorika nedopustna https://t.co/HIKLeL35Sb
— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) February 10, 2023
Iz današnje perspektive se zdi še toliko bolj poveden intervju Nataše Pirc Musar za avstrijsko radiotelevizijo ORF ob nastopu funkcije, v katerem je novoizvoljena predsednica Republike izrazila prepričanje, da so pravice slovenske manjšine v Avstriji »zgledno urejene«.
Sedaj vidimo, za kakšno urejenost gre…
Pri tem je najbolj očitno predvsem dejstvo, da Avstrija koroškim Slovencem sploh ne priznava pravice, da Slovenija nastopa kot naslednica SFRJ ob vprašanjih uresničevanja položaja svoje manjšine na avstrijskem Koroškem.
Še več, Slovenija je medtem za razliko od nevtralne Avstrije vstopila v NATO in ima zaradi sovražnega nastopa vseh članic Severnoatlantskega pakta do Rusije tudi iz zornega kota Moskve veliko slabši položaj kot še pred desetletji.
Zato je možnost, da Slovenija v Rusiji notificira Avstrijsko državno pogodbo (ADP) in se tako v tem oziru uveljavi kot naslednica SFRJ – uradna Ljubljana verjetno že dokončno zapravila.
Na slab položaj manjšine pa je že pred dvema mesecema opozoril Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je zapisal, da bi Pirc Musarjeva kot odvetnica in novoizvoljena predsednica države sicer »morala vedeti, da se niti državna pogodba iz leta 1919 niti državna pogodba iz leta 1955 nista zgledno izvajali. Niti daljnosežne obljube koroškega parlamenta pred referendumom 1920 niso bile izpolnjene niti memorandum iz leta 2011 ni bil zgledno uresničen (...) Od avstrijske državne pogodbe je minilo 77 let, od memoranduma 11 let, na nov zakon o narodnih skupnostih pa še vedno čakamo.«
Ena od poti za bolj urejen status slovenske manjšine na Koroškem bi lahko bila tudi notifikacija Avstrijske državne pogodbe, je opozorila Levica.
Toda kaj, če bi Rusija slovensko notifikacijo ADP zavrnila, ali pa bi jo zavrnile druge podpisnice. To ni neverjetno.
O tem so se sicer v preteklosti slovenski pravniki in politiki na veliko prepirali, na koncu pa – niso storili ničesar.
Die Entlarvung folgt eine Zeile darunter pic.twitter.com/0fkxdmAPm7
— Jasmin Puchwein (@JasminPuchwein) February 7, 2023
In danes je jasno, da so s tem zgodovinsko priložnost, ki bi Sloveniji zagotovila pomembnejšo vlogo pri obrambi pravic slovenske manjšine – dokončno zapravili.
Kot je sicer že leta 2017 zapisal dr. Ivan Kristan, ustavni pravnik in član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije bi morala biti notifikacija Avstrijske državne pogodbe (ADP) »opravljena že pred petindvajsetimi leti, ko je razpadla SFRJ in se je Slovenija osamosvojila.«
»Z notifikacijo ADP bo Slovenija v odnosu do Avstrije prevzela položaj, ki ga je imela Jugoslavija, ta je ADP ratificirala leta 1956. Notifikacija nasledstva ADP je potrebna z državnopravnega vidika, ker bo šele s tem aktom uresničena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. V Ustavnem zakonu za izvedbo Temeljne ustavne listine je namreč določeno, da veljajo na ozemlju Republike Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo,« je poudaril dr. Kristan.
Da bi te pogodbe veljale, je bilo treba še pravočasno notificirati nasledstvo ADP. Za to bi moral poskrbeti že Lojze Peterle - a tega ni storil.
Kot izgovor, da Slovenija do zdaj ni notificirala nasledstva ADP, so slovenski politiki navajali nasprotovanje Avstrije, in sicer stališče, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije. Zoper to v vseh ozirih sporno stališče se nista odzvala niti slovenska vlada niti Državni zbor.
S to pogodbo (člen 5) so obnovljene meje Avstrije iz leta 1938, torej je bila z njo določena tudi meja z Jugoslavijo. Določitev meja z mednarodno pogodbo je primarnega pomena za vsako državo, torej tudi za Slovenijo kot naslednico Jugoslavije.
Vprasaj Koroške Slovence kaj si mislijo o tvoji ideji.
— Stanislav Račel (@ra19803) February 9, 2023
Kot naslednica Sovjetske zveze je depozitarka ADP Rusija, »s katero pa so odnosi od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja zelo poslabšani.«
Poslabšani celo do te mere, da je slovenska zunanja ministrica pred nekaj dnevi izjavila, da je Slovenija v vojni z Rusijo!
Tu se znova vidi, kako kratkovidna je slovenska protiruska politika.
Danes ima z Moskvo boljše odnose celo Dunaj, čeprav sta tako Slovenija kot Avstrija za Rusijo sovražni državi.
One of the founders of Pink Floyd, Roger Waters, spoke at a meeting of the UN Security Council and said that he did not consider the Russian operation in Ukraine to be unprovoked. https://t.co/wn6IwB64li pic.twitter.com/gpzJvicBW2
— Donbass Devushka (@PeImeniPusha) February 8, 2023
Notifikacijo ADP bi morala sprejeti Rusija in Avstrijsko državno pogodbo nato razposlati ostalim podpisnicam.
Tako kot je to storila v primeru češke notifikacije leta 2004.
Tako ima 31 let po »osamosvojitvi« Slovenija še vedno pravno neurejeno severno in južno mejo in pravno nedoločen status pri zagovarjanju pravic slovenske manjšine v Avstriji.
Prav Avstrijska državna pogodba je tista, ki je za Slovenijo ključnega pomena v sedmem členu, v katerem so definirane pravice slovenske manjšine na Koroškem, prepoved nacistične in nacionalistične propagande, skrb za grobove vojakov zavezniških in pridruženih sil ter odškodninska razmerja.
To daje Sloveniji kot edini državi z območja nekdanje SFRJ, ki meji na Republiko Avstrijo, poseben položaj.
A Slovenija je s slepim kimanjem Bruslju postala država, ki je lastne nacionalne interese žrtvovala na oltarju »evroatlantskega zavezništva.«
Slovenija bi s podpisom ADP dobila možnost, da po diplomatski poti obvešča druge države o kršitvah in neizpolnjevanju avstrijskih pogodbenih obveznosti, protislovenski gonji in podobno.
Tako bi zahteve Slovenije po izpolnjevanju manjšinskih pravic v razmerju do avstrijske države postale precej bolj verodostojne, kot so danes.
Vendar je Slovenija s »ključarjem« in depozitarjem ADP (Rusijo) prekinila vse kulturne in znanstvene sporazume, onemogočila delovanje Ruskega doma in izgnala ruske diplomate.
Rusofobna politika ima zato slabe posledice tudi za Slovenijo.
In predvsem za koroške Slovence.
Avstrija je danes tudi veliko bolj kritična do sankcij Evropske unije zoper Rusijo kot je vlada Roberta Goloba.
Ponavljam tole sliko, da si ogledamo bolj pozorno Macrona, sicer vsi, razen Orbana, v podobni drži. A Macron skorajda z zavidanjem, da ni on tako priljubljen. Potrebuje svojo vojno. Zato je prvi, ki je Zelenskemu ponudil avione, pa še jedrske konice ima. EU za en KU... pic.twitter.com/I0sCJCVeS4
— Aurelio Juri (@AurelioJuri) February 11, 2023
In zato lahko avstrijski svobodnjaki, ki zastopajo do Rusije celo zelo strpne poglede lahko nadaljujejo s propagando proti koroškim Slovencem.
Avstrijski svobodnjaki namreč menijo, da sankcije proti Rusiji niso produktivne in zahtevajo, da se do miru v Ukrajini pride za zeleno mizo, s pomočjo pogajanj.
So za nevtralnost Avstrije in za referendum o sankcijah Rusiji.
Za izbruh vojne krivijo Ukrajino in ZDA in ne Rusijo.
In imajo v tem pogledu - prav.
Držimo pesti,da vam uspe
— MM (@Hribovka57) February 3, 2023
Rusija ima vse razloge, da slovenske notifikacije ADP sploh ne sprejme.
Slovenija je z nesamostojno zunanjo politiko zapravila zgodovinsko priložnost, da s pravočasno noto Rusiji okrepi svoj položaj države zaščitnice slovenske manjšine v Avstriji.