REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Ukrajini vse več prisilnih mobilizacij na ulicah, lov na za boj sposobne begunce se začenja tudi po Evropi

V Ukrajini vse več prisilnih mobilizacij na ulicah, lov na za boj sposobne begunce se začenja tudi po EvropiDržave EU so zaradi »posredniške« vojne ZDA proti Rusiji prekršile že toliko konvencij in načel (o neintervenciji, svobodi govora itd.), da ni neverjetno, da se bo zgodba ponovila tudi v primeru vračanja ukrajinskih beguncev. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Režim v Kijevu v teh dnevih sestavlja svojo »četrto armado,« saj so bile prejšnje tri dejansko že demilitarizirane v operacijah na vzhodu Ukrajine.

Zadnje enote so sestavljene iz dveh delov – profesionalne vojske, ki jo sestavljajo bolj motivirani (in bolje plačani) vojaki, in mobilizirancev, ki se pogosto vse do zadnjega upirajo vpoklicem v vojsko.

Poročila s front so slaba. Vojak v Bahmutu trdi, da je situacija strašna, da so brez podpore topništva in da bodo v samo še nekaj dneh poraženi:

Lov na vojaške obveznike se zato začenja tudi v evropskih državah.

Bodoče vojake sedaj lovijo po ulicah ukrajinskih mest in jih nasilno vlačijo na fronto, medtem ko predsednik Ukrajine po Evropi prosjači za dodatno orožje.

Celo če Ukrajina dobi še nekaj zahodnega orožja, bo njen največji problem že kmalu – pomanjkanje vojakov.

Ker pa v zadnjem času zmanjkuje tudi mobilizirancev, so morali v Ukrajini poseči po drastičnih ukrepih – v podjetjih in drugih organizacijah sestavljajo sezname vseh za boj sposobnih, starih od 18 do 60 let, ki bi jih še lahko poslali na fronto.

Val ukrajinskih beguncev v Evropi je največji na svetu.

Ukrajina poskuša doseči tudi vrnitev za vojaško službo sposobnih beguncev, ki so zbežali v evropske države.

Diplomatski pogovori o tem že potekajo, v nekaterih primerih pa dokumenti kažejo, da se je lov na ukrajinske begunce že začel.

Pri tem se je potrebno zavedati, da je val ukrajinskih beguncev v Evropi največji na svetu.

Po podatkih OZN je državo »zapustilo več kot 7,9 milijona ljudi, še 5,9 milijona pa je notranje razseljenih,« je povedala Katharina Lampp, predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce v Nemčiji.

Skupna številka skoraj 14 milijonov je več kot tretjina celotnega prebivalstva Ukrajine, ki šteje okoli 41 milijonov.

Ukrajinci, naseljeni v Evropi, so že v sedanjih razmerah obsojeni na težke pogoje - nekvalificirano delo in socialno zatiranje.

Kaj pa se pripravlja, kaže dokument, ki ga je objavil rusko-angleški kanal SouthFront.

Objavili so pismo, ki ga je prejel eden od njegovih bralcev iz Anglije:

Bralec namreč sodeluje pri pobudi vlade Združenega kraljestva »Homes for Ukraine« (Domove za Ukrajino) in gosti mlad par beguncev iz Ukrajine.

Kijevski režim je začel iskati nove vojake med ukrajinskimi begunci v tujini.

30. januarja je prejel uradno pismo Ministrstva za enakost, stanovanja in skupnosti. Gostitelj je moral posredovati naslednje osebne podatke o svojih gostih:

- Ali je (so) med begunci moški, stari 18 let in več?

- V primeru, da je bivališče zapustila oseba moškega spola, sporočite to (njihovo) možno lokacijo in druge razpoložljive podatke.

- Za Ukrajince, stare 18 let in več sporočite osebne podatke: ime, priimek, srednje ime, starost, trenutna lokacija bivanja.

Zapisan je tudi poziv, da morajo begunci obiskati ukrajinsko veleposlaništvo, da »posamezno navedejo svoje osebne podatke.« (Zakaj se potemtakem zahteva pismen odgovor?)

Kaj to pomeni?

Najverjetneje to kaže, da je kijevski režim začel iskati nove vojake med ukrajinskimi begunci v tujini.

Kakšno je stanje na fronti, kaže izjava enega od vojakov, ki pravi, da vsak dan vozi fante na fronto, pogosto pa se naslednji dan vrača s taistimi – toda mrtvimi in ranjenimi:

Mrtve položi na dno avta, ranjene pa na njih. In tako dan za dnem.

Po nekaterih podatkih je življenska doba povprečnega novega vojaka na fronti le nekaj ur. Potem je ali mrtev ali ranjen.

Ukrajinska vojska zato mobilizira tudi ljudi starejših starostnih skupin, s kroničnimi boleznimi, ki niso služili v vojski, torej tiste kategorije prebivalstva, za katere je malo verjetno, da bodo dobri vojaki.

Ukrajince, ki jih ukrajinsko veleposlaništvo na Otoku trenutno lovi, je mogoče mobilizirati tudi za usposabljanje v Združenem kraljestvu.

Tako se bodo begunci kmalu vrnili v svojo državo, vendar že v okviru bojnih enot. Ukrajinski begunci bodo mobilizirani in usposobljeni za rokovanje z opremo NATO pakta, ki bo nato premeščena v Ukrajino.

Takšna poročila pa ne prihajajo samo iz Velike Britanije, pač pa tudi iz držav Evropske unije.

Župan latvijskega mesta Liepaja Gunars Ansins je podprl poziv ukrajinskega veleposlaništva in se odločil pomagati kijevskemu režimu z zbiranjem nove topovske hrane.

Ukrajinske begunce pa ne lovijo le v Latviji, ampak tudi na Poljskem in Nizozemskem:

Lokalne vojske aktivno zbirajo sezname Ukrajincev (na sliki zgoraj).

Tisti, ki bodo mobilizirani, bodo deportirani nazaj v Ukrajino.

»Evropejci razumejo, da bodo, če ne bodo poslali dovolj Ukrajincev, sami postali topovska hrana. Zato, kot pravijo, ni to 'nič osebnega', ampak vojna je 'do zadnjega Ukrajinca', ne Evropejca«, se posmehujejo na ruskih Telegram kanalih.

Lov na begunce se v nekaterih državah tudi precej agresivno propagira v medijih.

Pošljite jih na fronto v ukrajinsko vojsko Nata, pravi poljski general Waldemar Skrzypczak.

»Pošljite jih na fronto v ukrajinsko vojsko Nata«, pravi poljski general Waldemar Skrzypczak.

Poljski general je v pogovoru za WPolityce priznal, da oborožene sile Ukrajine trpijo gromozanske izgube in da jim zato Zahod ne bo mogel več dolgo pomagati.

Poljska bi morala, namesto da hrani begunce iz Ukrajine, le-te mobilizirati in jih poslati na fronto, je prepričan nekdanji poveljnik poljskih kopenskih sil.

»Skupaj z drugimi državami Nata moramo usposobiti nove formacije za oborožene sile Ukrajine - na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Usposabljajte tiste državljane Ukrajine, ki so tukaj - mobilizirajte jih, pošljite na fronto, ker za Kijev postaja vse težje,« je dejal.

Poljski general
»Skupaj z drugimi državami Nata moramo usposobiti nove formacije za oborožene sile Ukrajine - na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Usposabljajte tiste državljane Ukrajine, ki so tukaj - mobilizirajte jih, pošljite na fronto, ker za Kijev postaja vse težje,« je dejal nekdanji poveljnik poljskih kopenskih sil.

Dodal je, da Zahod praktično nima ničesar, kar bi lahko pomagalo kijevskemu režimu, in praktično nima možnosti, da bi iz konflikta izšel kot zmagovalec, »saj so oborožene sile Ukrajine utrpele ogromne izgube.«

Pozabil pa je povedati najpomembnejše – da so Poljska in ostale evropske države pogodbenice Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in pripadajočega Protokola (1967), v katerih je kot veljavno zapisano načelo nevračanja.

Slovensko ministrstvo za notranje zadeve nam je odgovorilo, da o tem vprašanju - vračanju za boj sposobnih beguncev v Ukrajino – na skupnih sestankih EU ni bilo besede.

Načelo nevračanja pomeni, da se begunca ne sme prisilno vrniti na ozemlje, kjer bi bilo njegovo življenje ogroženo. Ukrajina, kjer poteka vojna, pa zaenkrat velja za ogrožajoče okolje.

Toda države EU so zaradi »posredniške« vojne ZDA prekršile že toliko konvencij in načel (o neintervenciji, svobodi govora itd.), da ni neverjetno, da se bo zgodba ponovila tudi v primeru vračanja beguncev.

Očitno pa je, da gre (za zdaj) še za samostojne politike držav članic, ne pa za skupno evropsko politiko.

Slovensko ministrstvo za notranje zadeve nam je odgovorilo, da o tem vprašanju - vračanju za boj sposobnih beguncev v Ukrajino – na skupnih sestankih EU ni bilo besede.

»Na ravni ministrov za notranje zadeve o tem doslej ni tekla razprava, prav tako nismo seznanjeni, da bi v okviru razprav v delovnih telesih s področja notranjih zadev o tem doslej govorili,« so nam odgovorili z Ministrstva za notranje zadeve na naše vprašanje, ali je bilo o tem kaj govora na sestankih članic EU in kakšno je bilo stališče Slovenije do tega vprašanja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek