REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Razpoka v zavezništvu? Odziv Poljske na malikovanje ukrajinskega nacističnega kolaboratorja

Razpoka v zavezništvu? Odziv Poljske na malikovanje ukrajinskega nacističnega kolaboratorjaOblast v Kijevu Stepana Bandero še naprej slavi kot največjega ukrajinskega junaka. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ko gre za poveličevanje nacističnega kolaboranta v drugi svetovni vojni Stepana Bandere v Ukrajini, ne more biti »nobenih odtenkov«, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci dejal poljski premier Mateusz Morawiecki.

Varšava ne bo prizanesljiva do tistih, ki »nočejo« priznati »grozljivih zločinov«, ki so jih ukrajinski nacionalisti zagrešili nad Poljaki med drugo svetovno vojno, je dodal.

»Smo izjemno kritični, zelo, zelo negativno naravnani do kakršnega koli poveličevanja ali celo spominjanja na Bandero,« je dejal Morawiecki, medtem ko je komentiral objavo na Twitterju ukrajinskega parlamenta, Vrhovne Rade, s katero so ukrajinski zakonodajalci počastili 114. rojstni dan vodje Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN), ultranacionalistične skupine, ki je obstajala med drugo svetovno vojno in je imela v času Hitlerjevega tretjega rajha lastno paravojaško krilo, znano kot Ukrajinska uporniška vojska (UPA).

V objavi, ki je bila pozneje izbrisana zaradi negodovanja Poljske, Izraela in ZDA, je ukrajinski parlament citiral Bandero, ki je rekel, da bo »popolna in najvišja zmaga ukrajinskega nacionalizma takrat, ko bo ruski imperij prenehal obstajati.«

Ukrajinski parlament je v isti sapi sporočil, da je sedanji poveljnik ukrajinskih oboroženih sil, general Valerij Zalužni, »dobro seznanjen« z »izročilom« Bandere.

Sam general Zalužni je bil predstavljen v drugem tvitu, na sliki z velikim portretom oziroma doprsnim kipom Bandere v ozadju (tvit zgoraj).

General Valerij Zalužni, vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil se rad postavlja ob fotografijah in kipcih nacističnega vojnega zločinca Stepana Bandere. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Tukaj ne more biti nobenih odtenkov,« je vztrajal Morawiecki ob obljubi sorojakom, da bo »zelo, zelo jasen glede tega«, ko bo naslednjič imel priložnost govoriti z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom.

Poljski premier je Bandero označil za »ideologa zločinov v vojnem času,« ki je narekoval »grozljive ukrajinske zločine« nad nedolžnimi civilisti.

Ne bo »prizanesljivosti« za tiste, ki nočejo priznati, da je bil »strašen genocid«, ki so ga Poljaki utrpeli s strani ukrajinskih nacionalistov med drugo svetovno vojno, »nekaj nepredstavljivega«, je dodal poljski premier.

Pa vendar je Bandera v Ukrajini od leta 2010 uradno razglašen za narodnega heroja.

Kot priča video posnetek v tvitu zgoraj, se niti ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu to sploh ne zdi sporno.

Številne ulice, trgi, državne institucije … so na zahodu Ukrajine od tedaj poimenovane po nacističnem zločincu Stepanu Banderi.

Ukrajinska cerkev prav tako malikuje Bandero, Ukrajinke pa pojejo pesmi v njegovo čast, tudi ob srečanju z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom (tvit zgoraj).

Prav tako je njegov obraz tudi na ukrajinskih poštnih znamkah.

Dobil je tudi nešteto spomenikov, ob katerih ga redno malikujejo ukrajinski neonacisti.

Ukrajinski nacionalisti njegov rojstni dan 1. januarja redno obeležujejo s pohodi z baklami in množičnimi shodi.

Na primer v Kijevu (tvit zgoraj).

Tudi letos so se v Lvovu, na slovesnosti ob spomeniku Stepana Bandere, spomnili na njegov rojstni dan.

Poljska, Izrael in Rusija Stepana Bandero povezujejo z množičnimi poboji Poljakov in Judov, tudi Rusov s strani ukrajinskih nacionalistov med drugo svetovno vojno.

Poljska je prav tako nezadovoljna nad odločitvijo Zelenskega, da za namestnika ukrajinskega zunanjega ministra imenuje kontroverznega Andrija Melnika, nekdanjega veleposlanika v Nemčiji,

Spomnimo, ukrajinsko zunanje ministrstvo se je julija leta 2021 moralo ograditi od komentarjev svojega veleposlanika v Berlinu Andrija Melnika v povezavi z nekdanjim vodjo ukrajinskih nacionalistov Stepanom Bandero, odgovornim za etnično čiščenje in poboje več deset tisoč Poljakov in pregon Judov ter Rusov v času nacistične Nemčije.

Veleposlanik Melnik je v intervjuju za nemške medije zagovarjal Bandero, rekoč, da »ni bil množični morilec Judov in Poljakov,« in zatrdil, da za takšne obtožbe ni dokazov.

Na vzhodu Ukrajine, kjer živi večinsko rusko govoreče prebivalstvo, pa so povsem drugače še danes prepričani, da so »junaki« današnje Ukrajine navadni kriminalci, odgovorni za teror in vojne zločine tudi nad poljskim in judovskim prebivalstvom v času druge svetovne vojne.

UPA je odgovorna za poboje tudi številnih Ukrajincev, ki niso podpirali njihovih kriminalnih dejavnosti, zavedajoč se, da so sledilci Stepana Bandere odgovorni za desetine tisočev smrti pripadnikov drugih v Ukrajini živečih ljudstev, tudi ruskega.

Navkljub nezadovoljstvu režima v Kijevu je poljski parlament leta 2016 v pokolih v Voliniji prepoznal genocid, ki so ga izvedli borci UPA.

Inštitut narodnega spomina (Institute of National Remembrance) na Poljskem iz leta v leto zaman izraža globoko zaskrbljenost, ker Ukrajina obeležuje spomin na Stepana Bandero, ideologa in voditelja Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN) in oboroženega krila OUN, UPA, ki je v letih 1943-1944 zagrešilo genocid nad Poljaki v Voliniji in vzhodni Malopoljski, v katerem so pobili 100.000 ljudi.

Leta 2018 je poljski predsednik Andrzej Duda podpisal zakon o prepovedi promocije ideologije, povezane s Stepanom Bandero.

Tudi Izrael je Kijev večkrat pozval, naj ne poveličuje »vojnih zločincev in ne rehabilitira vojnih kolaborantov« iz časa nacistične Nemčije.

Oblast v Kijevu je ostala gluha za takšne pozive, saj Bandero in njegove sodobne privržence iz neonacističnega bataljona Azov še naprej slavi kot največje junake.

Tudi Kremelj je na to opozarjal, pa tudi, da so se preko Azova v vsakdanjem življenju v Ukrajini že vrsto let obujale nacistična ideologija in spodbujale nacistične prakse.

Pentagon pa je vedno ugovarjal prepovedim ameriškega kongresa glede pošiljanja ameriške vojaške pomoči Azovu in naposled zmeraj dosegel, tudi s partnerji v NATO, da steče oboroževanje ukrajinskih paravojaških čet in nacističnih milic.

Nenazadnje, v Ukrajini sploh ni niti sledu nacizma, ne danes in ga tudi nikoli ni niti bilo.

Prav to je nedavno sklenilo ukrajinsko vrhovno sodišče.

To novico so osrednji mediji preprosto - prezrli.

Tako je s sporno odločitvijo sodišča Ukrajina osvobojena nacizma ne le danes in v preteklih letih, ampak tudi med drugo svetovno vojno.

Gre za revizijo zgodovine, so zaman opozarjali redki pravniki in zgodovinarji iz sosednjih držav.

Vrhovno sodišče Ukrajine je namreč pred slabim mesecem oznanilo, da je končalo dolgo pravno epopejo, ki so jo pred šestimi leti sprožili predstavniki »ruskega sveta« in potrdilo odločitev Šestega upravnega pritožbenega sodišča z dne 23. septembra 2020, ki je zavrnilo priznanje simbolov divizije SS Galicija za nacistične.

To pomeni, da Ukrajinski inštitut nacionalnega spomina lahko trdi, da simboli (nacistične) divizije SS Galicija - ne pripadajo nacistom in ne poveličujejo nacizem.

Zato v Ukrajini niso več prepovedani.

Novico je prek Facebooka sporočil odvetnik Vjačeslav Jakubenko, ki je zastopal interese Ukrajinskega inštituta nacionalnega spomina.

Odvetnik je pojasnil, da se je leta 2017 novinar spletnega portala Strana.ua obrnil na inštitut z vprašanjem po pojasnilu, ali so simboli SS divizije Galicija prepovedani v skladu s tedaj veljavnim zakonom o prepovedi nacističnih simbolov.

Takratni vodja inštituta Vladimir Viatrovič je odgovoril, da simboli divizije niso vključeni na seznam nacističnih simbolov. Po tem se je skupina zaskrbljenih državljanov obrnila na okrožno upravno sodišče v Kijevu z zahtevo, naj inštitutu prepove sprejemanje podobnih zaključkov glede simbolov SS divizije.

Po dolgi pravni bitki je sedaj odločitev vrhovnega sodišča končala spor, saj zoper njo - ni pritožbe.

Tudi pred zadevno odločitvijo sodišč oblasti v Kijevu ni posebej brigalo razraščanja nacizma v državi: 28. aprila 2021 je na primer v središču Kijeva potekal shod ob obletnici ustanovitve divizije »Galicija«, ki se je v drugi svetovni vojni od leta 1943 do 1945 borila v okviru Waffen-SS nacistične Nemčije.

Shod so organizirale nacionalistične organizacije Družba prihodnosti, Desni sektor, Svoboda, vnuki veteranov divizije Galicija, Zveza veteranov, pobuda Ukrajinske vojaške časti in drugi.

Shoda se je udeležilo več sto ljudi, mnogi so imeli ovešene značilne nacistične insignije.

In iztegnjeno desno roko v vsem prepoznaven pozdrav.

»Ukrajinsko vrhovno sodišče je odločilo, da simboli divizije SS Galicija niso bili nacistični. Iz tega logično sledi, da tudi Himmler, vrhovni poveljnik enot SS, očitno ni bil nacist. In potem, seveda, tudi Adolf Hitler ne. Torej v Ukrajini nacizma ne more biti preprosto zato, ker nacizma nikoli ni bilo,« je s kančkom cinizma ocenil (v tvitu zgoraj) razlogovanje in posledice sporne odločitve ukrajinskega pravosodja nek komentator iz Češke.

Drugi Čeh je ob tej novici, povsem osupel, dodal: »Heinrich Himmler je ukazal nemškim vojakom, naj pobijajo ruske otroke kot moralno dolžnost, kadar koli se jim zazdi. Banderovcem mu ni bilo treba niti ukazati, sami so to počeli iz čistega sovraštva! Imamo jih za zaveznike, odvratno!«

»Slava Ukrajini, očka Hitler in njegovi privrženci so zdaj oproščeni vseh obtožb. Takšne idiote zagotovo rabijo v Evropski uniji, ker na Zahodu zmanjkuje nacistov,« je Jana Suči sklenila razpravo o novem branju polpretekle ukrajinske zgodovine.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke